Članki

Vsi cilji so usmerjeni v zeleno preobrazbo

Datum: 6. 1. 2021 Besedilo: Vladimir Habjan

Predsednik uprave GEN-I.

Vsi cilji so usmerjeni v zeleno preobrazbo

Družba GEN-I je odločna na poti zelene energetske preobrazbe. Z lastnim vzgledom in razvojem novih storitev želi dokazati, da je zelena preobrazbe mogoča že danes. Je ena najbolj razvojno naravnanih slovenskih družb, ki preseneča iz leta v leto.

 

V skupini GEN-I je trenutno zaposlenih več kot 500 sodelavcev, ki svojim raznolikim znanjem in izkušnjami dokazujejo možnosti razvoja v smeri zelene trajnostne prihodnosti in sprememb v energetiki. Ne glede na zdravstveno krizo so uspeli uresničiti začrtane cilje in se hkrati še približati svojim odjemalcem. Že pred zaključkom leta je jasno, da so poslovali dobro, da planirani cilji niso ogroženi in da lahko z velikim optimizmom zrejo v prihodnje leto. Ves čas pospešeno vlagajo v razvoj, zato imajo stabilne prihodke in dobiček, viške pa vlagajo v digitalizacijo poslovanja, nove produkte in storitve ter širitev dejavnosti na domačem in tujih trgih.

 

Kako se v vaši družbi lotevate zelene preobrazbe? Zakaj po vašem mnenju to ni tema le za energetike?

 

Zagovarjam miselnost, da nam ni treba čakati na državo, da se bo namesto nas odločila, kaj naj počnemo. S prevzemanjem pobude prevzamemo tudi odgovornost do planeta, največjo odgovornost pa imamo do naših otrok. Ti bodo na koncu tisti, ki bodo morali plačevati davek naše energetske in okoljske nespameti ali neaktivnosti. Že od konference v Kjotu leta 1997, ko je boj proti globalnemu segrevanju postal zaveza mednarodne skupnosti, poslušamo, da so podnebne spremembe v domeni politike in politikov, češ naj države rešujejo svet. Pa ni tako! Smo pred energetsko revolucijo, ki se mora začeti pri nas samih. V GEN-I verjamemo, da je lahko zelena preobrazba uspešna le, če ukrepa vsak od nas, tako zaposleni kot tudi podjetje. Zato GEN-I tukaj nastopa kot pionir, promotor in pospeševalec sprememb, tisti, ki omogoča svojim 500 zaposlenim ter tudi svojim odjemalcem in poslovnim partnerjem, da se lažje odločijo za to pot. Na srečo je tehnologija v zadnjih dvajsetih letih tako napredovala, da lahko resnično vsak posameznik prispeva svoj delež v boju proti podnebnim spremembam.

V GEN-I vzgajamo zeleno miselnost tudi s projekti, ki morda s samim poslom niso neposredno povezani, dokazujejo pa zmožnosti sprememb. Dosegli smo točko, na kateri pobude prihajajo od posameznikov in kolektivov. Tako imamo enega največjih elektrificiranih korporativnih voznih parkov s skoraj 50 električnimi avtomobili. Zaposlenim so na voljo mikro e-vozila, kot so e-skuterji in e-kolesa za krajše službene poti. Skupina zaposlenih se ukvarja z urbanim vrtičkarstvom na naših kmetijskih površinah, kjer gojijo zelenjavo, zelišča in vzrejajo čebele.

 

Kje vidite vlogo institucionalizirane centralizirane energetike in na drugi strani tehnoloških podjetij, razpršenih finančnih investitorjev ali novih odločevalcev, ki uvajajo radikalne spremembe?

 

Osnovna funkcija tradicionalnih energetskih sistemov in podjetij je predvsem zanesljiva in stroškovno učinkovita oskrba z energijo. Za to imamo mandat s strani države in državljanov. Večje spremembe pa v sistem vedno prihajajo iz obrobja. Prihajajo od vseh nas kot posameznikov, od naprednih dobaviteljev, tehnoloških podjetij in finančnih institucij. Ne le energetiki, vsi lahko poskrbimo, da lahko podjetja in ljudje izberejo cenovno konkurenčno in okolju prijazno energijo s čim manjšim ogljičnim odtisom. Energetika pa mora poskrbeti predvsem za prilagoditev elektroenergetskega sistema tako, da bo uspešno integrirala množico naprednih tehnologij, ki jih imamo že danes na voljo. Vsi vemo, da bo največji izziv zelene preobrazbe, kako prilagoditi omrežje novim razmeram v energetiki. Vendar pa do pravih rešitev lahko pridemo le s pomočjo energetikov. V tem desetletju jih čakajo velikanski izzivi in verjamem, da jim bo slovenska energetika kos.

 

Kako lahko k temu pripomore država? Pričakujete s strani odločevalcev bolj priročno zakonodajo za individualno samooskrbo, ki bi olajšala večjo vpeljavo OVE?

 

Država bi morala izkoristiti zanimanje in pripravljenost zasebnih investitorjev v OVE. Tako posameznikov, ki bi lahko s tem svoj denar dolgoročno in varno naložili v lasten vir energije, kot tudi finančnih institucij in pokojninskih skladov, ki iščejo prav take naložbe. S tem bomo na ravni Slovenije lažje in stroškovno učinkoviteje dosegali zaveze o povečanju deleža OVE.

Ključna naloga države je, da administrativne postopke poenostavi in jih bistveno skrajša. Ne govorim o sofinanciranju ali dodatnih finančnih podporah, v tem delu je Slovenija zelo radodarna in primerljiva z najboljšimi državami, temveč o birokratskih postopkih, ki so v primerjavi z naprednejšimi državami tudi do štirikrat daljši in precej bolj nepredvidljivi. Zaradi tega vsi izgubljamo denar, BDP pa raste počasneje. Ne zato, ker ne bi vedeli, v katero smer gredo trendi, ali ker ne bi imeli finančnih sredstev za investicije v OVE. Izgubljamo ga, ker jih nismo sposobni uresničiti. To je izključno naloga državne administracije.

Energetiki moramo biti zgled vsem drugim. V GEN-I ne izvajamo sprememb le zase in pri sebi, ampak želimo tudi drugim pokazati, da so spremembe mogoče in izvedljive. Svoje ideje z veseljem tudi delimo z drugimi, recimo, kako na primer izpeljati e-mobilnost, prehod na sončno energijo ali druge. To je tudi naše poslanstvo. In tovrstno poslanstvo bi lahko prevzele tudi vse druge energetske družbe.

 

Zasledil sem vaše mnenje, da bi Sloveniji koristilo, če bi pripravila akcijski načrt za razogličenje proizvodnje električne energije. Zakaj menite tako?

 

Več razlogov je. Najpomembnejši je, da bi s tem lahko jasneje sledili, ali in v kolikšni meri izpolnjujemo zastavljene cilje. Danes Slovenija niti v strateških dokumentih ne izpolnjuje pričakovanj in trendov Evropske unije. V realnosti pa je še huje: niti enega cilja s področja OVE nismo dosegli in ga tudi v prihodnje ne moremo! In tega zavedanja, da že tako skromni cilji iz strateških dokumentov sploh niso uresničljivi, nam primanjkuje pri odločevalcih. Zato potrebujemo jasen sistem za spremljanje uresničevanja teh ciljev po letih, ne pa da je edini cilj postavljen za leto 2030, do takrat pa lahko vsi spimo na lovorikah. Zakaj pa trdim, da noben cilj ne bo dosežen? Ker bi morali za to najprej odpraviti administrativne ovire. Edini minister, ki se na tem področju v zadnjih letih zares trudi, pa čeprav z mešanim uspehom, je Andrej Vizjak.

Zato potrebujemo jasne letne cilje za vse brezogljične vire. Če bi imeli tak načrt različnih scenarijev glede razogljičenja energetike in razvoja obnovljivih virov, bi lahko ukrepali dosti hitreje in bolj ciljno. Če začrtanih ciljev ne bi dosegali, bi lahko s ciljnimi poenostavitvami zakonodaje in birokratskih postopkov povečali investicije v točno določen vir energije, na primer sonce ali veter. Ves čas bi vedeli, kje in pri čem smo. Zagotovo bi tako bistveno bolj argumentirano sprejeli tudi vlogo jedrske opcije pri razogljičenju energetike. In ne nazadnje, lažje bi sprejeli tudi odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne.

Brez jasno opredeljenega načrta ne bomo dosegli nobenega od ciljev na tem področju. Brez akcijskega načrta se tudi ne bomo pravočasno opredelili do vprašanj TEŠ 6 in JEK 2. Šele akcijski načrt bo jasno pokazal, kaj vse nam manjka in na kaj moramo misliti.

 

V kakšni relaciji bi bil akcijski načrt z NEPN?

 

Akcijski načrt naj bi bil izvedbeni načrt NEPN, kar pomeni, da bi iz NEPN naredili načrt, kako bomo do leta 2030 po letih uresničili zastavljene cilje na področju razogljičenja energetike. Cilji bi bili časovno določeni. V tem primeru bi lahko že do leta 2023 ugotovili, da nekateri cilji po tem načrtu niso izvedljivi, zato bi lahko nemudoma naredili ustrezne spremembe. Ampak še enkrat: načrta nimamo! Edini rok, ki določa cilje, je zdaj leto 2030. To pomeni, da bomo čakali do leta 2029, ko bomo tudi ugotovili, da v tem času nismo naredili ničesar, da bi NEPN uresničili. In spet bomo na začetku.

 

Kakšna je vloga konzorcija za zeleno preobrazbo, ki ste ga lani ustanovili z nekaterimi energetskimi družbami in kaj je njegovo poslanstvo?

 

Kot rečeno, največji izziv zelene preobrazbe je prilagoditev obstoječega omrežja novim razmeram v energetiki. Tukaj bi moral konzorcij odigrati izredno pomembno vlogo. V sodelovanju z operaterji omrežja iščemo rešitve, ki bodo stroškovno učinkovite in tehnično napredne, omogočile pa bodo vključitev aktivnih odjemalcev v trg prožnosti. V konzorciju bomo s skupnimi močmi najprej vzpostavili pravila, metodologijo in modele, potem pa še poslovno in IKT infrastrukturo, ki bo to omogočala. Vloga konzorcija je poiskati način, kako najučinkoviteje izpeljati tranzicijo sistema, za katerega vsi vemo, da bo zelo trd oreh. NEPN predvideva, da bo samo preobrazba elektroenergetskega omrežja stala državo več kot štiri milijarde evrov. Ocenjujem, da bi lahko ta strošek tudi prepolovili. Toda le, če uporabimo vso znanje in rešitve s področja pametnih omrežij, pravilno integriramo tehnologije pri odjemalcih in koordinirano povežemo delovanje vseh igralcev na energetskem trgu.

 

Za nami je turbulentno leto. Kakšno je bilo za družbo GEN-I?

 

Letos je bilo poslovno precej dinamično. Drugo in četrto četrtletje sta bila v celoti zaznamovana z zdravstveno krizo. Na srečo smo bili zelo dobro pripravljeni. Pretekla vlaganja v digitalizacijo poslovanja in fleksibilno organizacijo dela so nam omogočila, da smo turbulentno obdobje prestali praktično brez pretresov. Še več, to obdobje smo izkoristili za okrepitev zaupanja svojih odjemalcev in partnerjev. V času prvega vala pandemije smo vsem odjemalcem znižali ceno električne energije, zlasti gospodinjstvom, in jim tako prišli naproti v težkih časih. Zavestno smo sprejeli odločitev, da več kot dva milijona evrov v obliki popustov namenimo najranljivejšim odjemalcem. Kljub temu bomo poslovanje sklenili v skladu z načrti.

Vsem zaposlenim omogočamo delo od doma. Uvedli smo digitaliziran način ciljnega vodenja in spremljanja zadovoljstva zaposlenih pri njihovem delu. Čeprav je bilo leto s poslovnega in psihološkega vidika zelo stresno, je bilo za nas izjemno uspešno. Povečali smo vložek v razvoj novih storitev in zaposlili 50 novih sodelavcev.

 

V družbi ste se zavezali pozitivnim kadrovskim praksam. Kaj za vas kot direktorja uspešne družbe pomeni zaposleni? Kako vsakega uspete motivirati za čim boljši prispevek podjetju?

 

Osnovno načelo je, da ima vsak zaposleni na razpolago vsa sredstva, da lahko opravlja svoje delo od kjer koli. Zaradi pandemije se je delo naših zaposlenih preselilo domov, zaposleni pa si sami določajo urnik dela. Fleksibilnost lokacije delovnega mesta in urnika neizmerno olajšata organizacijo zasebnega življenja. Med pandemijo smo staršem vrtčevskih in šoloobveznih otrok omogočili prilagajanje delavnika. Kljub novemu načinu dela naš prilagodljiv sistem organizacije omogoča normalno delovanje ekip in doseganje zastavljenih ciljev. Vsak zaposleni ima svojega vodjo ekipe, ki se ukvarja tudi z njegovim osebnim in strokovnim razvojem. Vsakega zaposlenega spodbujamo, da se z vodjo redno pogovarja o nalogah, željah in osebnih ciljih. Spremljanje zadovoljstva na delovnem mestu nam omogoča aplikacija GEN-I Dialog, ki smo jo razvili sami. Če vemo, kako se zaposleni počutijo ob določenih nalogah, jih vodje lažje usmerjamo in spodbujamo k zastavljenim ciljem ter se z njimi pogovarjamo o prihodnjih izzivih.

 

Kdo vse skrbi za to?

 

Aplikacija GEN-I Dialog je odličen primer delovanja projektne ekipe kot tudi učinkovitega horizontalnega povezovanja službe poslovne analitike in službe za razvoj kadrov ter uporabe izjemnega internega znanja, s katerim razpolagamo. Predpogoj za to je bil, da smo klasično kadrovsko službo razstavili na prafaktorje in jo na novo organizirali. Danes jo imenujemo služba za razvoj kadrov. Odgovorna je za oblikovanje strategije razvoja kadrov ter skrbi za usklajenost delovanja na tem področju z našim poslanstvom in poslovnimi cilji. Pri vzdrževanju sistema pomaga profesionalna digitalna ekipa.

 

Kje ste s projektom digitalizacije?

 

Digitalizacija se nikoli ne zaključi. Je kontinuiran proces, ki ga je treba stalno nadgrajevati in dopolnjevati. Ključ uspeha je, da najprej vzpostaviš ustrezno okolje, ekipe in infrastrukturo za zajem, shranjevanje in obdelavo podatkov. Šele potem lahko iščeš boljše rešitve. Sami smo sistematično digitalizacijo začeli leta 2017 in po treh letih imamo oprijemljive rezultate, ki se odražajo tudi na poslovnem izidu. Digitalizirali smo že dobršen del poslovnih procesov. Posledično tudi pri nas vse več poslovnih odločitev sloni na napredni analitiki. Od tukaj je treba nadaljevati k izboljšanju in širitvi digitalnih rešitev.

 

Letos ste bili precej aktivni na področju e-mobilnosti. Kaj vas še čaka na tem področju, kakšne načrte imate?

 

E-mobilnost je v začetnem stadiju, ko tako avtomobilisti kot energetiki iščemo pravo rešitev za uporabnike. Zaradi večje ponudbe avtomobilov se je povečalo povpraševanje kupcev predvsem pri podpori pri polnilni infrastrukturi, ki jo želijo imeti doma ali tam, kjer imajo poslovni prostor. Predvsem si želimo, da bi širša javnost prepoznala, da polnilna infrastruktura ni samo drugačna vtičnica. Polnilne postaje je treba namestiti tako, da med polnjenjem ne prihaja do izpada električnega toka. Pomembno je tudi, da za polnjenje uporabimo predvsem brezogljjčno električno energijo, ki jo po potrebi lahko tudi shranjujemo. Le tako smo lahko zeleni, hkrati pa je lahko naš električni avto, ko ni v uporabi, tudi naša baterija. Prav to je za nas izziv in poslovna priložnost.

 

V pogovoru pred intervjujem ste za letos napovedali še eno presenečenje. Za kaj gre?

 

Prepričan sem, da so podnebne spremembe največja grožnja človeštvu in da mora prav vsak posameznik ali organizacija prispevati svoj delež pri zmanjšanju ogljičnega odtisa. Zato smo v GEN-I sprejeli zavezo, da do leta 2025 v celoti razogljičimo svoje delovanje. Ne le lastno porabo energije, temveč tudi celotno oskrbo gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. Naš prvi korak je bil, da smo razogljičili porabo energije v podjetju: elektrificirali smo vozni park, postavili e-kolesarnice z e-skuterji in e-kolesi, ki jih zaposleni uporabljajo za krajše poslovne poti, mikrovozila pa napajamo s sončno energijo. Prav tako s sončno energijo napajamo svoje poslovne prostore.

Zdaj gremo korak naprej. S 1. januarjem 2021 bomo vso dobavo električne energije, več kot 3.000 GWh, v Sloveniji v celoti vezali na vire brez CO2. Odjemalcem ne bomo več dobavljali elektrike iz fosilnih virov, ampak izključno iz brezogljičnih virov. Ob tem bodo imeli odjemalci možnost, da sami izberejo vir energije, ki jim bolj ustreza. Izbirali bodo lahko med jedrsko energijo, energijo sonca in hidroenergijo. Ljudem želimo dati možnost, da sami storijo nekaj za naš planet. Želimo dokazati, da je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov prava rešitev za zeleno preobrazbo Slovenije. To je nov recept: če zmore GEN-I, zmore cela Slovenija. Ni treba čakati do leta 2050, ko naj bi bila družba brezogljična, to lahko storimo že prej.

 

 


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 24, skupna ocena: 4,92)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (3)