Članki

Začetek gradnje HE Mokrice še letos

Datum: 18. 2. 2021 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z Boštjanom Pišotkom.

Začetek gradnje HE Mokrice še letos

Vlada je 9. decembra lani v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za HE Mokrice izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Določila je tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor, družba HESS. Kot vse kaže, se končno bližamo začetku gradnje.

Po navedbah okoljskega ministrstva bo HE Mokrice kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne verige elektrarne na spodnji Savi in k uresničevanju ciljev glede deleža obnovljivih virov, posledično pa tudi k čimprejšnjemu prenehanju rabe fosilnih goriv v Sloveniji. V postopku ugotavljanja prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, ki ga je okoljsko ministrstvo kot prvi tovrstni primer v Sloveniji začelo 5. julija lani, so sodelovale tudi nevladne organizacije, o zadevi pa je bila obveščena tudi Evropska komisija. Odločitev o prevladi javne koristi nad koristjo ohranjanje narave je pomemben korak na poti izgradnje zadnje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn, so povedali na ministrstvu.

 

O izgradnji HE Mokrice smo se pogovarjali z vodjem projekta v HESS Boštjanom Pišotkom.

 

Vlada je po temeljitem premisleku decembra glede izgradnje HE Mokrice izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Kakšno je mnenje družbe HESS o tem?

 

Odločitev za projekt izgradnje HE Mokrice je odgovorna odločitev za okolju prijazen in trajnostni razvoj Slovenije, s čimer sledimo evropski razvojni politiki za blaženje podnebnih sprememb in prehodu v nizkoogljično družbo. Na podlagi odločbe vlade bo mogoče dokončno izpolniti zaveze, zakonsko določene že leta 2000. Ne nazadnje se je Slovenija v okviru aktualnega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta tudi zavezala, da poveča svoj delež obnovljivih virov energije v svojem proizvodnem portfelju. Časa nima veliko, zato moramo zdaj s takimi projekti, kot je hidroelektrarna Mokrice, to čim prej uresničiti.

S to odločitvijo so bili izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, za katerega si v družbi HESS želimo, da bi bilo pridobljeno čim prej. Projekt HE Mokrice je projekt v javno korist s široko podporo na državni ravni in tudi med lokalnim prebivalstvom. Zadnja sprememba zakona ZPKEPS-1 je bila v državnem zboru aprila lani potrjena brez poslanskega glasu proti. Z izvedbo projekta Mokrice se bo tako zaključil večnamenski državni strateški projekt trajnostne ureditve prostora ob Savi od Zidanega mostu do meje s Hrvaško. Pozitivni učinki projekta se bodo odražali predvsem v zagotavljanju boljše protipoplavne zaščite Posavja, krepitvi energetske neodvisnosti Slovenije, uravnavanju podtalnice za bogatenje zalog pitne vode, izboljšanju pogojev za kmetijsko proizvodnjo, razvoju infrastrukture in turistično rekreativnih dejavnosti ter vzpostavitvi pogojev za plovnost na tem delu reke Save.

 

Vlada je določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor, med drugim vrsto drstišč: pod jezovno zgradbo, drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi, drstišča v pretočni akumulaciji. Kako se nameravate lotiti tega in kdo bo pri tem vse sodeloval?

 

V bistvu je izravnalne in omilitvene ukrepe določila stroka. Pretežno s področja biologije in ihtiologije. V postopku prevlade javne koristi je bila na rešitve iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelana okoljska presoja. Ta je pokazala, da je projekt sprejemljiv ob izvedbi načrtovanih naravovarstvenih ukrepov. Kot podlaga za presojo so bile seveda upoštevane številne strokovne študije, ihtiološke smernice, raziskave, modeli, pa tudi pridobljena mnenja domačih in tujih uveljavljenih strokovnjakov, ki so potrdila, da bodo vsi naravovarstveni ukrepi izvedljivi, učinkoviti in realni ter da bosta na območju posega zagotovljeni dolgoročna celovitost in funkcionalnost. Vlada je nato na podlagi predložene strokovne dokumentacije pretehtala, ali je projekt, kot smo ga zasnovali, z vsemi naravovarstvenimi ukrepi, upravičen. So pa z odločitvijo vlade ti ukrepi postali sestavni del projekta Mokrice. Omenjene projektne rešitve so bile upoštevane pri pripravi razpisov, kar pomeni, da obseg del že zajema vse potrebne aktivnosti, da se vse ureditve za naravo (prehodi za vodne organizme, drstišča, izlivni del Krke in podobno) tudi izvedejo. Med izvajanjem projekta bomo pomembno pozornost namenili ustreznemu nadzoru nad izvedbo del in monitoringom, ki bodo zagotovili, da bodo zadeve funkcionalno izvedene.

 

Urediti je treba tudi izlivni del reke Krke, urediti zatone na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in na posebnem ohranitvenem območju Krke s pritoki, pri čemer je treba v pritokih izvesti tudi izravnalni ukrep: ribji habitat in drstišče na izlivnem delu reke Krke. Ali ste se že lotili teh ukrepov oziroma kdaj se jih boste in kako?

 

Poleg izravnalnih ukrepov, ki jih omenjate, so tu še številni drugi naravovarstveni ukrepi, ki so namenjeni ohranjanju in ponekod celo izboljšanju okolja. Vsi ti ukrepi so bili že do podrobnosti zastavljeni in tudi strokovno preverjeni ter so vključeni v projektno dokumentacijo. Kot okoljsko in družbeno skrben investitor smo varovanju okolja in narave že pri načrtovanju (op. a. z načrtovanjem so začeli že leta 2008, za potrebe sprejetja državnega prostorskega načrta) HE Mokrice namenili posebno pozornost, zato smo tudi angažirali najboljše strokovnjake. Skrbno smo izbrali okoljsko najboljše možne rešitve, ki bodo izboljšale biotsko pestrost, zato bo HE Mokrice ena izmed okoljsko najnaprednejših HE na svetu. Finančno bo ureditvam za naravo namenjenih več kot 20 milijonov evrov, kar predstavlja 12 odstotkov celotne investicije. Naj izpostavim, da o izvedljivosti in delovanju načrtovanih ukrepov za varovanje okolja in narave pri HE Mokrice ni nikakršnega strokovnega dvoma. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja jih bomo tudi izvedli.

 

Koliko časa naj bi zaradi izvajanje teh ukrepov dodatno porabili in koliko dodatnih stroškov bi lahko zaradi tega imeli?

 

Če gledamo v obdobje po izdanem IGD, smo, časovno gledano, sposobni izvedbo dodatnih ukrepov speljati v okviru načrtovanih terminskih planov. Velika večina teh ukrepov je bila načrtovana že v fazi izdelave okoljskega poročila oziroma v idejnem projektu. Predvideva pa jih tudi uredba o DPN iz leta 2013. V fazi presoje vplivov na okolje smo te osnovne ukrepe nato še dodatno nadgradili, razširili, izboljšali in jih strokovno preverili. Največjo spremembo prinaša dodatna obvodna struga za prehod vodnih organizmov, ki jo umeščamo še na levi strani elektrarne. Osnovni prehod za vodne organizme je bil že v pobudi projekta predviden na desni strani. Hidroelektrarna Mokrice bo tako ena redkih hidroelektrarn v svetu, ki bo omogočala prehod vodnim organizmom po obeh straneh mimo hidroelektrarne. Pomembno izboljšavo je doživel tudi izlivni del Krke.
Kljub temu v sklopu energetske infrastrukture ne pričakujemo povečanja investicijskih stroškov. Morda lahko zaradi novih izravnalnih ukrepov pride do odstopanja investicijskih stroškov v infrastrukturnem delu.

Vsi skupaj smo lahko veliko bolj zaskrbljeni zaradi dejstva, da zaradi neizgradnje HE Mokrice Slovenija vsako leto izgubi za 8 milijonov evrov prihodkov. Ali povedano drugače, električno energijo, ki pretežno izhaja iz fosilnih virov energije, moramo zato za 32 tisoč gospodinjstev vsako leto uvoziti. Po eni strani država oziroma lokalne skupnosti tako izgubljajo prihodek iz koncesije in vodnega povračila, ki bi ga prinesla proizvodnja električne energije v HE Mokrice. Po drugi strani pa je družba HESS prek družbenikov v 100-odstotni državni lasti, zato se tudi ves dobiček iz poslovanja na koncu steka v državni proračun, ki potem financira zdravstvo, šolstvo, javni sektor in podobno.
S tem je okoljsko-družbeni krog sklenjen in kakovost življenja za prebivalce višja. Ne nazadnje, proizvodnja električne energije iz hidroelektrarne Mokrice v luči zmanjševanja emisij CO2 in s tem ogljičnega odtisa pomeni enako, kot če bi s slovenskih cest umaknili približno 65 tisoč vozil. Z neizgradnjo hidroelektrarne Mokrice torej izgubljamo vsi. Tudi okolje in narava!

 

Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje in kdaj naj bi jo predvidoma končali?

 

Z gradnjo lahko začnemo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za energetski del imamo podpisani že obe ključni pogodbi, in sicer pogodbo za glavna gradbena dela ter pogodbo za turbinsko in generatorsko opremo. Prav tako je za ta del odkupljenih že več kot 90 odstotkov potrebnih zemljišč. Zaključena so tudi usklajevanja z občino Brežice glede dostopnih poti in druge javne infrastrukture na vplivnem območju hidroelektrarne Mokrice. Verjamem, da lahko letošnja pomlad prinese začetek gradnje, kar pomeni, da bi lahko prve megavatne ure elektrike v omrežje začeli oddajati jeseni 2024.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 4,75)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (4)