Članki

Energetsko prihodnost moramo vzeti kot izziv

Datum: 26. 2. 2021 Besedilo: Polona Bahun

S strokovnega posveta Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v energetiki na temo prehoda v brezogljično družbo.

Energetsko prihodnost moramo vzeti kot izziv

Z razpravo na to temo, ki je eden ključnih izzivov prihodnosti tudi na področju energetike, so udeleženci želeli osvetliti perspektivo prihodnosti oskrbe z električno energije v luči prehoda na zeleno gospodarstvo.

Dr. Dalibor Kranjčič iz DEM je v svojem prispevku spregovoril o vplivu umetne inteligence na doseganje ciljev brezogljične družbe. Predstavil je umetno inteligenco, nevronske mreže in strojno učenje in pojasnil, kako umetna inteligenca vpliva na brezogljično družbo, saj se dotika vseh področij našega življenja, torej tudi elektroenergetskih sistemov. Če hočemo z umetno inteligenco vplivati na brezogljično družbo, so osrednja točka centri vodenja, Scada sistemi in drugo. Največji izziv pa je, kako jo vpeljati v te sisteme.

Kristijan Koželj iz Elektra Celje je predstavil rezultate pilotnega projekta Flex4Grid, ki raziskuje upravljanje prožnosti uporabnikov distribucijskega omrežja. Tako ta projekt, kot tudi drugi v katerih sodeluje podjetje, se med drugim ukvarja z uporabnostjo podatkov, samooskrbnimi skupnostmi, komunikacijami in prožnostjo. Dejstvo je, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo, na kar se je treba pripraviti, sicer lahko naletimo na velik problem. Občutek za to pa morajo imeti vsi deležniki in ne samo tisti, ki delujejo v sistemu, zato bi v smeri brezogljične družbe in uresničevanja visoko zastavljenih ciljev morali delati na vseh ravneh. Iz tega izhajajo številne zahteve, kot so med drugim razpršeni viri, aktivni odjemalci in podatki, ki so na voljo vsem, tudi na nivoju distribucijskega omrežja. V omenjenem projektu so se ukvarjali z dinamičnim tarifiranjem v luči prestavljanja porabe v okviru tarif za učinkovitejšo izrabo omrežja. Zagotavljali so storitve za uporabnike, da bodo lažje upravljali prožnost in fleksibilnost za potrebe drugih udeležencev na trgu. Dejstvo je, da ljudje težko spreminjamo svoje navade, a rezultat je pokazal, da so se odjemalci odzivali na fiksne in dinamične tarife ter imeli drugačen način porabe. Aktivni uporabniki niso več uporabniki, ki zgolj odjemajo električno energijo, ampak jo tudi proizvajajo, shranjujejo in bodo imeli možnost prodaje elektrike na trgu. Na drugi strani pa nastajajo tudi nove vloge na trgu z električno energijo, v osrčju katerega pa je aktivni odjemalec.

Jernej Brglez iz HSE je v svojem prispevku z naslovom Skupina HSE z agilnostjo do zmanjšanja ogljičnega odtisa predstavil izzive in pojasnil, na kakšen način so se v skupini tega lotili. V skupini proizvedejo dve tretjini vse električne energije v Sloveniji, od tega je bilo lani 24 odstotkov OVE, kar predstavlja 80-90 odstotkov v letu 2020 in je znašalo 87 odstotkov vse obnovljive energije, proizvedene v Sloveniji. V okviru strateških usmeritev načrtujejo postopno opuščanje rabe premoga ter dolgoročni prehod na nizkoogljično proizvodnjo. Prav tako so v teku še drugi projekti, med drugim digitalizacija in optimizacija obratovanja proizvodnih naprav, s čimer bodo dosegli večji izkoristek primarnih virov energije in hkrati zmanjšali izpuste. Uvajajo nove tehnologije in gradijo nove proizvodne objekte iz OVE, kot so HE na srednji Savi, sončne elektrarne in vetrne elektrarne. V nadaljevanju je podrobneje predstavil nekaj njihovih aktualnih in načrtovanih projektov, ki bodo pripomogli k zmanjševanju izpustov in poudaril, da cene emisijskih kuponov v zadnjem obdobju strmo rastejo, kar za skupino HSE predstavlja velik izziv pri zmanjševanju izpustov.

Mag. Rudi Polner iz HSE Invest je s svojim prispevkom z naslovom Brez ogljika mi živeti ni slušateljem prikazal, da življenja, kot ga poznamo na Zemlji, brez ogljika ne bi bilo, zato moramo govoriti o družbi z zmanjšanimi izpusti ogljika. Po sedaj znanih tehnologijah se nakazuje, da prehod v brezogljično družbo v največji meri lahko zagotovi elektrika. Trenutno smo energetsko samozadostni, pogled v prihodnost pa kaže na manko, ki ga bo treba zapolniti. Vprašanje pa je s kakšnimi investicijami in kako jih glede na dolgotrajne postopke realizirati.

Mag. Peter Kaube iz Elektra Maribor je izpostavil vprašanje, kakšna znanja potrebujemo pri uporabniku in družbi kot takšni, da bomo nove tehnologe, ki se izredno hitri razvijajo, v sodobni energetiki široko zajeli in uspešno vključili v sistem. Smo del EU in moramo slediti njenim usmeritvam, zato je ključno vprašanje, ali je znanje v naših strateških dokumentih postavljeno na pravo mesto oziroma ima pravi pomen. Ne le strokovne kadre, izobraziti je treba tudi uporabnike, da bodo postali uspešen gradnik sodobne energetike. To pa mu mora omogočati tudi energetski sistem. Nove tehnologije se morajo preizkusiti, to pa je v praksi mogoče samo v omrežju. Energetika bo v naslednjih desetletjih glavna tema gospodarskega razvoja, pri čemer pa je pomemben tudi okoljski učinek. Prihodnost je v digitalizaciji, dekarbonizaciji, prilagajanju energetskih trgov, inovacijah ter v modelih upravljanja in vodenja sistema. Prav z inovacijami pa Evropa lahko obdrži svojo konkurenčnost. Slovenija prepoznava potrebno novo inženirsko znanje, ki omogoča vključevanje novih tehnologij, zato velik pomen daje usposabljanju, izobraževanju in informiranju, tako medsektorsko kot tudi pri uporabnikih. Nove tehnologije zahtevajo aplikativne rešitve. šele potem lahko govorimo o sodobni energetiki. Inovacija bo učinkovita le, če se bo na koncu prelevila v aplikacijo. Ker nova energetika nadgrajuje je pomembno, da je stara energetika dovolj močna, da lahko povezuje vse nove modele in tehnologije ter nas pelje v dobro prihodnost.

Borut Žnidarič iz Borzena je predstavil podporno shemo za proizvodne naprave na OVE in SPTE kot instrument državnih pomoči. Njen osnovni namen je pridobivanje novih virov, kar pa brez subvencij ne bi bilo možno. Posledica podpornih shem pa je, da so se stroški tehnologij znižali. Gre za del nacionalne energetske politike, ki nadomesti razliko med stroškom investicije in med tržno vrednostjo. V Sloveniji je bila vzpostavljena leta 2002 in takrat so bile vanjo vključene predvsem MHE in nekaj večjih naprav za SPTE. Borzen je izvajanje podporne sheme prevzel leta 2009. S sprejemom EZ-1 so bili vzpostavljeni javni pozivi. Do sedaj jih je bilo izvedenih sedem, v teku pa je osmi. Povprečna podpora ob uvedbi javnih pozivov agencije za energijo je znašala okrog 35 evrov/MWh. Za zvišanje podpore do današnjega zneska pa je vplival predvsem razvoj novih tehnologij.
Trenutno je v podporni shemi približno 410 MW nazivne moči, prevladujejo sončne elektrarne in SPTE naprave. Vključno do leta 2019 je bilo iz podporne sheme izplačano 1,17 milijarde evrov, kar pomeni povprečno 120 milijonov evrov letno, povprečen znesek izplačane podpore pa je znašal 118 evrov/MWh. Proizvodnja elektrike v sami proizvodni shemi se giblje okrog 1TWh letno, kar znaša 7,5 odstotkov proizvodnje elektrike v Sloveniji. Danes podpora znaša 140 evrov za MWh. Izziv ob prehodu v brezogljično družbo izhaja iz tega, da bo večina naprav, ki so sedaj v podporni shemi, izstopila iz sheme, torej bodo nastopali izključno na trgu. Pojavlja se tudi vprašanje razgradnje panelov ter dejstvo, da je mnogo upravičencev v shemi odprlo svoje podjetje z namenom proizvodnje elektrike in prehod teh majhnih naprav na trg brez podpore ni rentabilen. Drugi večji izziv, ki nastane ob prihodu projektov v sistem podpor, pa je realizacija projektov (brez vetrnih elektrarn), saj jih danes ostaja nerealiziranih kar 45 odstotkov le-teh. Na ta način bomo cilje zelo težko dosegli.

Čaka nas še precej dela in hkrati precej priložnosti

Na okrogli mizi, s katero so sklenili posvet, so se dotaknili številnih tem. Gregor Rome iz Direktorata za energijo je predstavil, kaj se trenutno dogaja na področju energetske zakonodaje. Največja aktivnost je prenašanje evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo. Izpostavil je, da se krovni energetski zakon EZ-1 deli na različna, bolj specializirana področja. Zakon o učinkoviti rabi energije je že sprejet, v medresorskem usklajevanju je Zakon o spodbujanju rabe OVE, sledi še Zakon o oskrbi z električno energijo in po potrebi še drugi.

Dr. Boris Sučić iz IJS je izpostavil, da na področju izrabe OVE že nekaj let zaostajamo za Evropo medtem, ko smo na področju učinkovite rabe energije dokaj dobri. Kot je še dejal, je distribucijsko omrežje hrbtenica bodočega prehoda v nizkoogljično družbo in, če se tega ne bomo zavedali, se bomo po letu 2030 soočali z ogromnimi težavami.

Po besedah Primoža Tručla iz Združenja slovenske fotovoltaike moramo, če želimo bolj izrabiti potencial OVE, začeti gledati z vidika investitorja, ki ima samo en cilj. Ko se odloči, da bo denar namenil za en cilj, ga hoče čim prej realizirat. Po njegovem mnenju tega odločevalci ne upoštevajo dovolj.

O tem, kako je Slovenija pripravljena na povečanje deleža električnih vozil je Andrej Zorec iz družbe E-prihodnost izpostavil, da moramo upoštevati dva dejavnika, vozila in infrastrukturo, ki sta močno povezana. V Sloveniji se to v zadnjem letu dni pospešeno premika, ključna pa je ustrezna prilagoditev infrastrukture.

Po besedah Daliborja Kranjčiča so nastavki za uporabo najsodobnejših tehnologij, globokih umetnih nevronskih mrež, podatkovnih naprednih analiz in drugih sodobnih tehnologij že tu, zato je treba, ko se danes zastavlja nov projekt, začeti razmišljati v tej smeri.

Igor Voršič iz HSE je povedal, da držijo navedbe, da HSE pozdravlja strategijo izstopa iz premoga, a v skupini HSE o tem kdaj in kako nadomestiti premog, ne morejo odločati sami, treba po razmišljati širše. Inovacije, novi pristopi, nove tehnologije so dobrodošle in jih bodo ustrezno upoštevali.
Vsi pa so si bili enotni, da bomo s skupnim znanjem in povezovanjem zmogli preiti v novo energetsko prihodnost.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (1)