Novice

Z reorganizacijo ARSO postaja okoljska agencija

Datum: 20. 4. 2021 Besedilo: Polona Bahun, Foto: arhiv MOP

Včeraj je potekala spletna predstavitev predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov MOP.

Z reorganizacijo ARSO postaja okoljska agencija

Kot je uvodoma pojasnil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, je ministrstvo (MOP) povezano z vsemi dejavniki razvoja, z vsemi projekti, ki se umeščajo v prostor. Cilj je z boljšo organiziranostjo bistveno pohitriti postopke umeščanja v okolje in prostor tako za podjetja kot državljane, in to brez negativnih vplivov na okolje. MOP ta problem rešuje z dvema ukrepoma, eden je zakonodajni (nov Gradbeni zakon, Zakon o varstvu okolja in predvidena vključitev v Zakon o debirokratizaciji) ter drugi organizacijski (reorganizacija). Po njegovih besedah je eden ključnih ukrepov pri debirokratizaciji in pohitritvi upravnih postopkov na področju okolja boljša organiziranost virov, saj se v trenutni organizacijski shemi posamezni postopki podvajajo na različnih organih. To velja predvsem za dovoljevanje posegov v okolje, ki lahko v trenutnem sistemu traja tudi desetletje.

Kot je povedal, se z reorganizacijo delovne naloge izdaje okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj, skupaj s zaposlenimi, prenaša na MOP. Po novem se tako na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja združujejo celovita presoja vplivov na okolje (do sedaj Direktorat za okolje), predhodni postopek presoje vplivov na okolje (do sedaj ARSO) ter presoja vpliva na okolje (do sedaj ARSO, v primeru postopka izdaje integralnega generalnega dovoljenja pa Direktorat za prostor, graditev in stanovanja). Izdaja okoljevarstvenih dovoljenj (za obratovanje naprav, ki povzročajo onesnaženje), pa se prenese na okoljski direktorat. Reorganizacija bo prinesla predvsem hitrejše in bolj predvidljivo odločanje o dovoljevanju posegov v okolje oziroma v prostor. Po novem bo tako, na primer o sprejemljivosti posega v prostor v primeru postopka izdaje integralnega generalnega dovoljenja odločala ena oseba na prostorskem direktoratu namesto sedanjih treh na treh organizacijskih enotah znotraj MOP (oziroma štirih ob upoštevanju druge stopnje). Pritožbo v okoljskih in naravovarstvenih postopkih določata Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave. S predvidenim debirokratizacijskim zakonom, ki ga pripravlja vlada, se bo pritožba na drugo stopnjo ukinila, možno pa bo vložiti tožbo na Upravno sodišče. To je v skladu z evropskim pravnim redom in ureditvijo v drugih evropskih državah. Z ukinitvijo druge stopnje bodo na MOP poenotili sistem pri vseh dovoljenjih, saj za tista dovoljenja, ki jih že zdaj izdaja MOP, kot so na primer okoljevarstvena soglasja v integralnem postopku, ni možne pritožbe na 2. stopnjo.

Največje spremembe po reorganizaciji bodo na področju posegov v okolje in prostor, saj bo o zaporednem trojčku postopkov celovite presoje vplivov na okolje, predhodnega postopka in presoje vplivov na okolje odločeno veliko hitreje kot do zdaj, in to brez negativnega vpliva na varovanje okolja. Vlagatelj bo v teh primerih imel le enega sogovornika na ministrstvu in tudi vsi trije postopki bodo bolj usklajeni in predvidljivi. Varovanje okolja določa skupna evropska okoljska politika z enotnimi evropskimi okoljskimi standardi. Izvajanje okoljske politike skozi dovoljevanje posegov v okolje in prostor ter dovoljevanje obratovanj napravam, ki povzročajo onesnaženje, je v Sloveniji prekomerno zbirokratizirano. Največja ovira za pridobivanje okoljskih soglasij in dovoljenj ni doseganje okoljskih standardov, ampak dolgotrajni, nepregledni in nepredvidljivi okoljski postopki. S predvideno reorganizacijo ARSO postaja okoljska agencija, kot jo poznajo druge države EU in s tem strokovna opora MOP pri spremljanju izvajanja in načrtovanju okoljske politike.

Ob tem na MOP izpostavljajo, da nov Zakon o varstvu okolja ostaja sistemsko in konceptualno enak veljavnemu. Ohranjajo se nekatere rešitve, ki so se skozi šestnajstletno izvajanje zakona pokazale kot dobre, hkrati pa uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereče težave. Z novim zakonom se uvajajo tudi rešitve, ki so bile potrebne zaradi opominov in začetih predsodnih postopkov Evropske komisije.
V novem zakonu je bolj jasna, pregledna in dorečena tudi ureditev ključnih okoljskih upravnih postopkov, in sicer: predhodnega postopka, postopka presoje vplivov na okolje, postopka izdaje okoljevarstvenih dovoljenj in postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo oziroma postopka ugotavljanja okoljske škode.
Na podlagi izkušenj iz prakse ter skladno s pravom EU je izboljšana tudi ureditev pravice javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice.
Navedene spremembe bodo pomembno prispevale k hitrejšemu in bolj preglednemu odločanju MOP in s tem k debirokratizaciji. Z omenjenimi spremembami pa bo dosežena tudi večja pravna varnost.
Poleg tega bo reorganizacija zaradi zbližanja zakonodajnega in upravnega dela omogočila uskladitev okoljskih standardov v slovenskem pravnem redu z evropsko okoljsko zakonodajo ter na drugih področjih varovanja okolja in narave.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)