Novice

Slovensko-japonska delavnica ob zaključku prve faze projekta NEDO

Datum: 6. 3. 2020 Besedilo: Brane Janjič

Rezultati prve faze projekta NEDO so zelo spodbudni, dobro sodelovanje med partnerji pa zagotovilo za uspešeno nadaljevanje projekta tudi v prihodnje.

Slovensko-japonska delavnica ob zaključku prve faze projekta NEDO

V Beričevem je včeraj popoldne potekala slovensko-japonska delavnica ob zaključku prve faze projekta NEDO, ki so se je poleg partnerjev v projektu, udeležili tudi japonski veleposlanik v Sloveniji ter predstavniki ministrstva za infrastrukturo ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Uvodoma je bilo izpostavljeno, da gre za projekt, ki je že dal pozitivne rezultate, in sicer ne samo na tehničnem področju, temveč tudi pri krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama in je tudi dobro izhodišče za nadaljnjo poglobitev sodelovanja med Japonsko in EU. 
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je v pozdravnih besedah poudaril, da gre za pomemben razvojni projekt, saj bodo pametna omrežja ključni element prihodnjih elektroenergetskih sistemov in nosilec razvoja, pri čemer so dobre izkušnje iz prve faze projekta NEDO zagotovilo za uspešno sodelovanje med slovenskimi in japonskimi družbami tudi v prihodnje. Da se je preko tega projekta okrepilo gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Slovenijo je bil mnenja tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, ki je poudaril, da vlada tovrstnemu sodelovanju namenja veliko pozornosti in bo projekt podpirala tudi v prihodnje Ob tem je izrazil prepričanje, da bo uvajanje novih tehnologij v elektrogospodarstvo imelo širše pozitivne učinke na celotno gospodarstvo. Navzoče je pozdravil tudi izvršni direktor projekta NEDO dr. Sato, ki je izpostavil, da NEDO izvaja 18 podobnih projektov v dvanajstih državah, pri čemer gre za vzpostavitev pametne družbe s pomočjo japonske tehnologije. Ob tem je spomnil, da so bili začetki projekta NEDO v Sloveniji začrtani s podpisom pogodbe leta 2016, pri čemer je bila njegova prva faza uspešno zaključena konec minulega leta. Kot je dejal, bodo ugotovitve tega pilotnega projekta osnova za iskanje ustreznih rešitev tudi v drugih državah in bodo pomembno prispevale k lažjemu doseganju zastavljenih nacionalnih in skupnih energetskih in podnebnih ciljev.

Slovenija z NEPN sledi evropskim ciljem
V nadaljevanju je Tina Seršen iz ministrstva za infrastrukturo predstavila nekatere ključne poudarke iz pravkar sprejetega Nacionalnega energetsko podnebnega načrta in poudarila, da gre za prvi strateški dokument po šestnajstih letih, ki določa izhodišča prihodnje okoljske in energetske politike ter postavlja okvire našega prihodnjega razvoja. V skladu z evropskimi smernicami tudi slovenski načrt nagovarja pet ključnih dimenzij, pri čemer smo si za cilj do leta 2030 med drugim zadali zmanjšanje skupnih emisij za najmanj 36 odstotkov in za tretjino zmanjšanje uporabe premoga, povečanje energetske učinkovitosti za 35 odstotkov in povečanja deleža obnovljivih virov energije v končni porabi za 27 odstotkov. Hkrati je predvideno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter zagotovitev vsaj 75 odstotkov električne energije iz domačih virov, pri čemer bo treba najpozneje do leta 2027 sprejeti tudi odločitev o nadaljnji izrabi jedrske energije. Kot je še dejala, NEPN za dosego zastavljenih ciljev predvideva tudi ukrepe na področju notranjega trga z energijo, uvajanje novih tehnologij, pametnih omrežij in novih storitev, to vse pa so vprašanja, ki jih naslavljajo ravno takšni pilotni projekti, kot je NEDO.

Prva faza projekta potrdila pozitivne učinke

Rezultati prve faze izvedbe slovensko-japonskega projekta NEDO so izjemno pozitivni, je dejal Akito Fukusawa iz Hitachija in dodal, da je bilo doslej vanj vpletenih več kot trideset partnerjev, vrednost prve faze pa je presegla 16. milijonov evrov. Z vgradnjo sodobne tehnološke opreme so prišli tudi do številnih naprednih rešitev, ki se nanašajo na kontrolo napetosti, upravljanje porabe, zmanjševanja koničnih obremenitev ter vključevanja in obvladovanja razpršenih proizvodnih virov, ki jih bo mogoče uporabiti tudi širše. Podobno oceno je podal tudi direktor strateškega razvoja v Elesu mag. Uroš Salobir, ki je dejal, da je bilo v okviru prve faze v elektroenergetski sistem vgrajene veliko sodobne tehnološke opreme, ki zagotavlja boljšo kakovost oskrbe ob nižjih stroških in zmanjšanih potrebah po novih investicijah, pri čemer je bilo razvitih tudi precej novih storitev. Projekt NEDO pa je hkrati tudi priložnost za dragoceno izmenjavo znanj ter postavlja temelje za prihodnje sodelovanje med državama na več ravneh. Kot je še povedal, se je v zadnjih letih število pilotnih projektov s področja uvajanja pametnih omrežij v Sloveniji bistveno povečalo, v naslednjih letih pa bodo v ospredju prizadevanja, da te projekte usposobimo tudi za komercialne namene in postavitev novih poslovnih modelov. To naj bi bila tudi ena ključnih nalog nedavno ustanovljenega konzorcija za pospešitev zelene preobrazbe, v katerem so poleg Elesa in GEN-I tudi nekatera distribucijska podjetja.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)