Novice

Prilagajanje na podnebne spremembe je tek na kratke proge

Datum: 23. 3. 2021 Besedilo: Polona Bahun

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je pripravilo spletno razpravo o podnebnih spremembah.

Prilagajanje na podnebne spremembe je tek na kratke proge

V razpravi so iskali odgovore na vprašanja, kaj pravijo podnebne projekcije za Slovenijo, kako bomo preživljali vse bolj vroča poletja in nestabilne zime v mestih in turističnih krajih, kako bomo pridelovali hrano, varovali naravo in naše zdravje, katere rešitve že uvajajo na Primorskem, Gorenjskem ter drugod v EU ter kaj še lahko storimo za to, da se bomo čim bolj pametno prilagodili.

Irena Višnar Malinovska, ki je v Evropski komisiji pristojna za podnebno politiko, je predstavila ključne poudarke Strategije prilagajanja na podnebne spremembe EU, ki jo je Evropska komisija predstavila pretekli mesec. Ta nas spodbuja, da zelo hitro začnemo s prilagoditvami na podnebne spremembe v vsakdanjem življenju. Strategija gleda predvsem na socialne vidike prilagajanja, saj vplivi podnebnih sprememb niso nevtralni, ampak jim je vsak izpostavljen na neenak način. Kmetijstvo se jim bo moralo prilagoditi drugače, kot gospodarstvo, promet, mesta, regije, države in narava. Tu lahko Evropa s pomočjo podatkov, ki so na voljo, pripravi modele, kako bo izgledala prihodnost. V novi strategiji bodo morala tudi ministrstva, pristojna za finance, razmišljati o tem in ukrepom nameniti sredstva. Nova strategija se je v primerjavi s prejšnjo lotila celotne ekonomije in družbe do vsakega posameznika, ki mora tudi sprejeti svojo odgovornost za ukrepanje.

Na ARSO so že pripravili projekcije, kje je Slovenija najbolj ranljiva in Mojca Dolinar je s tem v zvezi poudarila, da enotnega odgovora ni, saj se v Sloveniji dogajajo številni vremenski ekstremi, kot so suše, vročinski valovi, poplave in drugo. Ne moremo pa govoriti samo v prihodnosti, saj se je v zadnjih 20 letih podnebje v Sloveniji že zelo spremenilo. To pa kaže, kaj nas čaka v prihodnosti. Pojavlja pa se paradoks in to so poplave oziroma padavine, ki jih tudi lahko pričakujemo več, a ne v obliki snega, kar je za naravo dobrodošlo. Hkrati se bomo poleti morali soočiti ne samo s sušami ampak tudi s hudourniškimi poplavami. Povečanje zimskih poplav je kljub vsemu dobra novica za Slovenijo, saj se bo povečalo napajanje naših podzemnih voda, ki so glavni vir pitne vode. In to pomeni, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala vodnata država. Zelo močan vpliv imajo vročinski valovi v vseh letnih časih, ki pomenijo velik vpliv na naravo.

Patricija Štor iz Regijsko razvojne agencije ROD Ajdovščina je predstavila projekt namakanja kmetijskih površin v Vipavski dolini, kjer so iz prihrankov vode razvili sistem za podporo ločenemu namakanju s sondami, ki merijo vlago in na osnovi zbranih podatkov kmetovalcu pošljejo aktualne podatke o stanju. K projektu je pristopilo 35 kmetovalcev in sedaj teče že tretja sezona uporabe tega sistema, odzivi sodelujočih pa so zelo dobri.

Treba je "dati v prvo prestavo"

Po besedah Gaje Brecelj iz Umanotere je treba prilagajanje na podnebne spremembe treba postaviti v kontekst celotne podnebne politike. Omejitev globalnega segrevanja za največ 1,5o Celzija glede na predindustrijsko dobo, ki so jo postavili znanstveniki, predstavlja le mejo, do katere podnebne spremembe še lahko obvladamo. Dejansko pa ta meja pomeni še slabše, kot imamo danes. Zato svet danes ni na poti doseganja ciljev pariškega sporazuma in trenutna politična prizadevanja nas trenutno vodijo v svet, ki bo na koncu stoletja toplejši za 3 ali 4o Celzija. Cilj, ki si ga je postavila Slovenija na področju blaženja podnebnih sprememb ni dovolj, kar pa se tiče prilagajanja na podnebne spremembe, tudi nimamo standardov za te ukrepe. Imamo strateški okvir prilagajanja iz leta 2016. To je prepuščeno državam članicam in, da to ni dovolj, je prepoznala tudi EU in sprejela omenjeno strategijo, ki naj bi pripeljala do nekih zavezujočih ciljev. Kot je poudarila, so učinki prilagajanja vidni takoj, blaženje pa je bolj dolgoročno. Je pa nujno. Brez korenitega blaženja, v nekem trenutku tudi prilagajanje ne bo več mogoče. Zato je najbolj smiselno uvajati ukrepe, ki hkrati delujejo na več področjih. To je smiselno tudi z vidika stroškov, ki so v Sloveniji res veliki. V Sloveniji storimo premalo in smo prepozni, nič pa še ni izgubljenega. Potrebna je le politična volja.

Klemen Langus iz Lokalne turistične organizacije Bohinj je dejal, da turizem močno vpliva na podnebne spremembe, zato morajo tisti, ki je ukvarjajo s turizmom začeti spreminjati navade turistov in poskrbeti, da je krajina urejena. Sodelujejo v projektu ohranjanja bioraznolikosti. V območju Julijskih Alp so začeli s spodbujanjem kmetijstva preko posebnega projekta, s katerim želijo razvijati takšno kmetijstvo, ki bo primerno za okolje Triglavskega narodnega parka. V okviru projektov prilagajanja podnebnim spremembam na področju turizma je že kar nekaj let v okviru gorenjskih občin in Triglavskega narodnega parka velik poudarek na mobilnosti, ki pa je drugačna, kot v mestnih okoljih. Turizem je tisti, ki lahko spodbudi k večji uporabi javnega prometa v podeželskem okolju. Dolžni smo namreč poskrbeti za lokalno okolje in odmik prometa od ključnih zanimivosti. Ključne pri tem so spremembe naših navad. S ponudbo vzpostavitve javnega prevoza je Bohinj zaoral to ledino, s tem pa spodbujajo uporabo javnega prevoza pri prihodu turistov v območje narodnega parka. In s tem bodo nadaljevali še naprej. Turizem lahko pripomore k prilagajanju podnebnim spremembam, pri pristopu je potrebna le zdrava kmečka pamet. Izpostavil je še izziv reševanja zimskega turizma v občutljivem alpskem prostoru, na katerega je treba gledati kompleksno. Tu čakajo turizem pomembne odločitve tudi v luči prilagajanja na podnebne spremembe.

Ob koncu razprave so sodelujoči podali nekaj zaključnih misli. Strinjali so se, da so podnebne spremembe tukaj in so dejstvo. Odločevalci in inštitucije morajo idejam in rešitvam prisluhniti, saj gre za vse nas, ki trenutno živimo v tem prostoru, in za naše zanamce. Vsak mora poskrbeti, da se bo upoštevalo trenutne smernice in vsak mora prispevati k temu. Če bomo vsi prijeli na pravi strani, bi se spremembe morale zgoditi. Podnebne spremembe se dogajajo in se bodo še naprej, zato je prilagajanje nujno in to že danes, začeti pa moramo pri sebi in prisiliti odločevalce, da rešitve peljejo v pravo smer. Prilagajanje na podnebne spremembe je tek na kratke proge in se pozna hitreje. Moramo preprečiti, čemur se ne moremo prilagoditi in se prilagoditi na vse, česar ne moremo preprečiti. Zaupati moramo strokovnjakom in začeti sami, saj ne gre le za politične odločitve, ampak družbeno vprašanje, zato moramo zaščititi tisto, kar imamo radi. Sklenili so, da kot posamezniki nismo nemočni, zato je najpomembneje, da smo aktivni državljani in prisilimo politiko k ukrepanju ter zahtevamo takojšnje sistemsko celovito reševanje podnebne krize.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 4,5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (41)
februar 2021 (44)
marec 2021 (54)
april 2021 (54)
maj 2021 (58)
junij 2021 (51)
julij 2021 (54)