Barva vodotokov na spodnji Savi se spreminja vse leto. Zaradi številčnega življenja v reki, se voda barva v najrazličnejših odtenkih, ki so naravni. K spreminjanju barve voda pa doprinese tudi človeški faktor. Barva je ena izmed vidnih lastnosti vodnih teles. Ko žarki svetlobe padejo na vodno gladino, se jih nekaj odbije, nekaj pa jih potuje naprej po globini. Ob tem svetloba zadane tako molekule vode kot tudi druge delce v vodi. Molekule vode ustavijo in absorbirajo daljše valovne dolžine svetlobe, to so oranžne, rdeče in rumene barve, medtem ko krajše valovne dolžine, ki jih sestavljajo modre barve, prodrejo najdlje, ob tem pa se na svoji poti sipajo na molekulah vode. To je glavni razlog, da je kemijsko čista voda modro obarvana. Dodatno k modri obarvanosti pripomore odsev modrega neba, kot je to pogosto vidno pri vodi v oceanih. V naravi vode praktično nikjer ne najdemo v prej omenjenem čistem kemijskem stanju, saj vsebuje razne minerale in organske snovi, ki zaradi absorpcije, sipanja in podobnih interakcij s svetlobo obarvajo vodo v različnih odtenkih.

Še najbolje se prej omenjenemu čistemu stanju približajo gorska jezera, znana po svoji modri barvi. Takšna jezera imajo majhna prispevna območja, z malo viri vnosa snovi, tako naravnimi kot človeškimi. Zaradi tega je v teh jezerih zanemarljivo malo anorganskih, organskih in hranilnih snovi. Rast alg je omejena, tudi rib je številčno malo.

V primeru pretočnih akumulacij hidroelektrarn na spodnji Savi gre za vodna telesa z velikim prispevnim območjem in z veliko viri vnosa snovi, tako naravnimi kot povezanih s človekovim delovanjem. V vodi je prisotnih veliko organskih in hranilnih snovi. Nenazadnje ima reka Sava izmed vseh rek v Sloveniji največje porečje, ki pokriva skupno 52,8 % državnega ozemlja. Tekom leta se v vodi spreminja prisotnost hranil in drugih snovi, spreminja se temperatura in pretoki ter drugi parametri, posledično pa se dogajajo različni naravni biološki procesi, tudi razrast alg. Spomladi in jeseni v vodotokih in akumulacijah načeloma prevladujejo kremenaste alge, ki so znane po tem, da lahko vodo obarvajo rjavkasto. Poleti pa so najpogostejše zelene alge, za katere je značilno, da obarvajo vodo v zelenem odtenku. Torej sta rjava in zelena barva naravni barvi vode. Omeniti velja tudi rjavo obarvanost in kalnost vodotokov in akumulacij v času v in po močnih neurjih ali daljših padavinskih obdobjih, ko pretoki rek narastejo in potekajo erozijski procesi.

V družbi HESS ne izvajajo zgolj vizualnih pregledov reke Save, pač pa skozi vse leto opravljajo tudi analitični monitoring stanja površinskih voda, s katerim spremljajo ekološko in kemijsko stanje vode v akumulacijah. Kljub temu da niso onesnaževalci reke, kontinuirano spremljajo njeno stanje in skrbijo za gospodarno ter odgovorno ravnanje.