Iz ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da so od družbe GEN energija prejeli vlogo za energetsko dovoljenje za JEK 2. Kot so poudarili, je projekt JEK 2 v začetni fazi strateškega odločanja. V tej fazi je investitor izvedel in pripravil podlage za strateško odločanje odločevalcev, s katerimi je preveril izvedljivost in upravičenost projekta JEK 2. Študija tveganj izgradnje je predvidena v Investicijskem programu in bo predmet nadaljnjih faz projekta in šele takrat bodo predvidene najpomembnejše odločitve vezane na samo odločanje o izvedbi investicije. Pristojni organi bodo pred tem zahtevali strokovne podlage, ki bodo morale biti izdelane v skladu z veljavnimi predpisi, in na podlagi katerih bo posamezni pristojni organ odločal. Kot še pravijo na ministrstvu, so bile podlage za načrtovanje investicije JEK 2 definirane in sprejete v različnih strateških dokumentih in na različnih ravneh. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 obravnava izgradnjo JEK 2 s ciljem zagotovitev varnosti in kakovosti oskrbe z električno energijo. Nadalje je Državni zbor Republike Slovenije 13. julija 2015 na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države postavil družbo GEN energija za nosilko načrtovane investicije v JEK 2. Jedrska energija z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem podpira tudi večino razvojnih ciljev iz Strategija razvoja Slovenije 2030, nenazadnje pa je dolgoročnost proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne obravnavana tudi v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).  

Vlada pri sprejemanju tovrstnih odločitev v prvi vrsti zasleduje narodnogospodarske cilje in socialno in ekonomsko sprejemljivost ukrepov na področju zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe prebivalcev z energijo. Splošno znana dejstva so, da so gradnja novih energetskih objektov, zagotavljanje varnosti in zanesljivosti oskrbe, morebitne spremembe vrste virov, s katerimi pridobivamo električno energijo zelo inertni, kar pomeni, da zahtevajo svoj čas. Z Dolgoročno podnebno strategijo se pričakuje odločitev o podnebno nevtralni Sloveniji v letu 2050, kar bo nedvomno vplivalo tudi na spremembo virov energije, ki jih danes uporabljamo za energetsko oskrbo. Nedopustno je,  da pride do zapletov pri oskrbi z energijo, saj bo zaradi že omenjene inertnosti potreben čas za zagotovitev ustreznih virov. Upoštevajoč slednje je torej zelo pomembno, da so odločitve sprejete pravočasno, saj s tem ohranimo varno in zanesljivo oskrbo z energijo ter socialno in ekonomsko sprejemljivost oskrbe z energijo.
Ob tem v vladi še navajajo, da je bilo vključujočih javnih razprav o prihodnjih energetskih in podnebnih ciljih, ki so lahko osnova za odločanje, doslej že več. Posebej gre v tej luči izpostaviti javno razpravo ob pripravi Energetskega koncepta Slovenije s cilji do 2030 in 2050, kjer so bili v letu 2017 javnosti predloženi tudi scenariji energetske oskrbe do leta 2050. Javna razprava o ciljih do leta 2030 je potekala tudi ob pripravi in sprejemanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Prav tako se predvideva javna obravnava predloga Dolgoročne podnebne strategije s cilji do 2050. Vlada se v zvezi s tem strinja, da je pomembne energetske odločitve treba sprejeti s širšim družbenim konsenzom, vendar upoštevajoč stanje tehnike, vpliv na socialo in gospodarstvo ter strokovne argumente, in ne na podlagi neznanja, predsodkov ali čustev.
Vlada je sicer letos sprejela NEPN in s tem do leta 2030 že podrobneje določila energetske cilje in ukrepe. NEPN predvideva ohranjanje odličnosti in varno obratovanje jedrskih objektov v Sloveniji ter odločitev o izgradnji nove jedrske elektrarne najpozneje do leta 2027. Po sprejemu Dolgoročne strategije zniževanja emisij do 2050 bo pripravljen tudi Energetski koncept Slovenije, ki bo podrobneje opredelil cilje na področju oskrbe z energijo za nadaljnjih 20 let in okvirno 40 let. 
Ob tem velja še poudariti, pravijo na vladi, da je proizvodnja električne energije v skladu z evropskim in slovenskim pravnim redom tržna dejavnost. To pomeni, da končno odločitev za gradnjo sprejme investitor, pri čemer pa bo dovoljenje za gradnjo dobil šele, ko bo izpolnil vse pogoje, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja.