e-mobilnost

E-čaj z razlogom: Zelena mobilnost

Datum: 25. 3. 2021 Besedilo: Brane Janjič

Hitreje, ko bomo ukrepali, boljši bodo rezultati.

E-čaj z razlogom: Zelena mobilnost

V organizaciji  Britansko-slovenske gospodarske zbornice je danes potekalo spletno posvetovanje, na katerem so britanski in domači strokovnjaki razpravljali o prihodnosti mobilnosti, vlogi prometa pri doseganju okoljskih ciljev, zeleni prihodnosti prometa in tehnologijah, ki naj bi podprle zeleni prehod. Uvodoma je Greg Hands iz britanskega ministrstva za trgovino izpostavil nekaj zanimivih poudarkov, in sicer, da so v Veliki Britaniji sprejeli odločitev o opustitvi izdelave klasičnih vozil po letu 2030 ter popolnemu prehodu na e-mobilnost po letu 2035, da nameravajo v okrepitev polnilnega omrežja vložiti 1,3 milijarde evrov ter 500 milijonov evrov v razvoj in proizvodnjo baterij, Kot je še dejal, četrtina vseh emisij prihaja iz prometa, število vozil pa naj bi se v naslednjem desetletju še podvojilo, zato je treba ukrepati takoj, saj hitreje, ko bomo ukrepali, boljši bodo končni rezultati. Ob tem je še omenil hiter razvoj tehnologij, ki omogočajo, da postajajo e-vozila vse cenejše in učinkovitejša ter izpostavil tudi nekatera razvojno uspešna slovenska podjetja, kot je denimo Pipistrel, ki tudi Slovenijo peljejo po poti uresničitve ogljično nevtralne družbe.
Da imamo precej razvojnega potenciala, je menil tudi Matjaž Knez iz Mariborske univerze za logistiko, ki je dejal, da je zmanjševanje emisij iz prometa odvisno predvsem od prihodnjega razvoja in konkurenčnosti novih tehnologij. Veliko teh je že pripravljenih za trg, za še hitrejši prodor zelenih tehnologij pa bo z zagotovitvijo ustreznih pogojev morala poskrbeti tudi država, ki bi morala biti pri postavljanju ciljev bolj ambiciozna. Ob tem je še omenil, da je njihova fakulteta že drugo leto zapored vključena v program za mlajše študente namenjenem brezogljični mobilnosti.
Zanimiva je bila tudi predstavitev Jamesa Fraserja, svetovalca iz britanskega urada za transport oziroma oddelka za brezemisijska vozila, ki je povedal, da so svojo ambicioznost na tem področju izkazali že z nedavnim preimenovanjem urada iz nizko v nič emisijska vozila. Letnico za uresničitev ambicioznih načrtov o opustitvi bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030 oziroma 2035 so postavili na osnovi izvedbe javnega posvetovanja z avtomobilsko in širšo zainteresirano javnostjo, ki se je na predloge pozitivno odzvala in spoznala, da je načrtovani prehod na e-mobilnost tudi priložnost za razvoj in nove naložbe. Ob tem je vlada zagotovila tudi potrebno platformo in zagonska sredstva za načrtovani prehod.
Malte Werne iz britanskega oddelka za inovacije in nove tehnologije v avtomobilski industrij, pa je poudaril, da gre glede na zastavljene cilje sicer res za velike izzive, a hkrati tudi za vrsto priložnosti. Ob tem je izpostavil dodeljena namenska sredstva za razvoj tehnologij e-mobilnosti, ki vključujejo vsa podjetja v dobavni verigi ter še drug zelo pomemben korak, postopen prehod iz razvoja v realizacijo.
V nadaljevanju je nekatere domače izzive pri uvajanju trajnostne mobilnosti predstavil Matjaž Vrčko

iz Ministrstva za infrastrukturo, ki je povedal, da smo tudi pri nas ustanovili poseben direktorat za trajnostno mobilnost s tremi pododdelki. V oddelku za javni prevoz, ki ga vodi, ugotavljajo, da se je uporaba tega zaradi razglašene epidemije bistveno zmanjšala, saj dejansko v Sloveniji nekaj mesecev sploh ni deloval in so ljudje morali poiskati nov način prevoza, ob tem pa so se bistveno spremenile tudi navade. Tako je zdaj ključna naloga, kako ljudje vrniti k uporabi javnega prevoza in povrniti pred krizno število potnikov, pri čemer tudi sami načrtujejo posodobitev voznega parka in uvajanje alternativnih goriv v javni promet. Kot je še dejal, bi bilo treba razmisliti tudi o povezanih ukrepih v drugih sektorjih, saj promet zanje opravlja zgolj določene storitve.

V nadaljevanju posveta je bilo izpostavljenih še vrsta zanimivih in odprtih vprašanj, od tega, kako zagotoviti trajnostno mobilnost, kakšen velik pomen imajo jasne opredelitve glede prihodnje strategije uvajanja e-mobilnosti, pričakovanj glede nadaljnje rasti tranzitnega prometa in dejanskega ogljičnega odtisa e-vozil do vprašanj z vzpostavitvijo ustrezne polnilne infrastrukture, ki bo dostopna vsem udeležencem v prometu. Mogoče še najbolj pomenljiva je ugotovitev ene od udeleženk v predvajanji anketi, da samo z zamenjavo klasičnih vozil z električnimi ne bomo storili veliko in bo več truda treba vložiti tudi v spremembo potovalnih navad, vzpostavitev novih poslovnih modelov, ki ne bodo temeljili na lastništvu vozil, ampak na storitvah prevoza in v sodelovanje ter interdisciplinarno reševanje problemov.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )