e-mobilnost

Mesečni pavšal za neomejeno e-polnjenje

Datum: 16. 9. 2021 Besedilo: Mare Bačnar, Foto: Mare Bačnar

Predstavljajte si, da baterijo vzamete iz avtomobila in jo napolnite doma.

Mesečni pavšal za neomejeno e-polnjenje

Ljubljanski simpozij e-mobilnosti se tokrat odvija osmič po vrsti in traja tri dni. Še en uspešen in s podatki nabit dan konference je minil z nekaj zdrave mere kritike. Če si namreč res želimo zelene avtomobilske prihodnosti, družba potrebuje temeljite in konkretne odločitve. Pa so institucije na to pripravljene? Organizator simpozija Primož Lemež je izpostavil skrb, da kljub temu, da je bilo okoli 80% vse polnilne infrastrukture javno financirane, je zasedenost slovenskih polnilnic zgolj 0,55 odstotna. Polnjenje bi lahko bilo cenejše, lažje in hitrejše. Ponekod plačilo polnjenja s kreditno kartico ni mogoče, da se uporabnik prijavi v aplikacijo, preko katere lahko plača, pa porabi preveč časa. Izkušnjo polnjenja poslabša tudi previsoka cena elektrike na javnih polnilnicah. Po njegovem predlogu cene na vseh javnih polnilnicah nikoli ne bi smele preseči dvakratne cene, kot jo plačamo doma. Kot primer dobre prakse je izpostavil polnilnice Tesle, kjer so cene za polnjenje e-avtomobilov v Sloveniji ponekod tudi za dve tretjini cenejše, kot pri drugih polnilnicah.


Frank Mueller, vodja svetovalnega nadzora pri BEM se strinja z Lemežem, da tudi v Nemčiji še nimajo primernih razmer, v katerih bi e-mobilnost lahko v popolnosti zaživela. So pa vzpostavili sistem pavšalnega neomejenega e-polnjenja, ki v Nemčiji trenutno znaša okoli 100 EUR na mesec za zasebne uporabnike, za poslovne uporabnike, ki imajo vozne parke pa okoli 200 EUR na mesec. Sicer pa je velik problem v Nemčiji še vedno funkcionalnost. Zasedenost polnilnic je premajhna. Mueller napoveduje, da bo stroka izvajala velik pritisk, predvsem na bodočo vlado, ko Merklove več ne bo. Odkrito sumi, da bi lahko potekalo lobiranje s strani naftne industrije, ki ima velik interes, da polnilna infrastruktura ne deluje. Kajti ob pravih političnih odločitvah zadeva ni zares zakomplicirana in Mueller predvideva, da so interesi nekaterih ljudi, da ta zadeva z e-mobilnostjo v visoko tehnološki Nemčiji ne deluje, veliki. Uporabniku je potrebno ponuditi kar se da tekočo in dostopno polnilno izkušnjo, za kar potrebujemo raznolike možnosti napajanja. Infrastruktura mora biti kjerkoli počivamo, kjerkoli se ustavimo. Možnosti polnjenja morajo biti povsod. Kot zanimivost je izpostavil tudi dejstvo, da cerkve še nimajo svojih polnilnih postaj, čeprav imajo svoja parkirna mesta. Kot odličen zgled je izpostavil IKEO in e-polnilnice na njihovih parkiriščih. Vozila se polnijo brezplačno in to je primer zelo dobre marketinške prakse. V povezavi s polnjenjem je predstavil tri ključne dejavnike. To so cenovna politika, delovanje in infrastruktura. Je pa pa ob vsem tem zelo pomembno tudi trženje. V svetu, ki je komercialno naravnan, bi bilo leta 2021 težko pričakovati, da se bo brez marketinga v ljudeh kar tako zgodil klik in bodo spremenili svoje potrošniške potrebe. Kot pomembno točko je izpostavil tudi povezljivost: polnilne postaje v prihodnosti morajo omogočiti povezavo do omrežja. Kar pomeni, da lahko polnimo svojo baterijo v pametno omrežje. Da bo polnilna infrastrktura primerna za kaj takega pa potrebujemo od 2 do 5 let. Trg za e-vozila se povečuje za 20, 30%, kar pomeni veliko rast in problem je tudi v tem, da ni mogoče proizvesti tolikšnega št. E-vozil, kot je povpraševanja. Množični trg za e-mobilnost počasi prihaja na dan, veliko pa je seveda odvisno od politike, za katero si želimo, da bo e-mobilnost odprtih rok podprla.


E-vozila sicer niso novost na trgu. Bohumil Horák, predavatelj na Tehnični univerzi v Ostravi je s fotografijami predstavil zgodovino električnih vozil, ki je daljša od stoletja. Zanimivi so podatki iz leta 1912, ko je bilo v Ameriki 38% avtomobilov električnih, 23% jih je bilo na bencin, največ, 40%, pa na paro. Po 1. svetovni vojni so cene nafte in bencina narastle in visoki stroški bencina so ljudi usmerjali k elektriki. Za kratek čas se je odstotek e-vozil še dvignil. Sčasoma so bencinska vozila prevladala, vendar so se električni avtomobili ohranili skozi celotno prejšnje stoletje. Od Fordov, Fiatov, Renaultov in drugih, v novem tisočletju pa je na električni trg avtomobilov stopila Tesla, ki v inovacijah na e-trgu dominira. Horák je opozoril na nekaj, kar bo omogočilo boljšo uporabnost e-vozil in sicer zamenljivost baterij. E-avtomobili bi se lahko prodajali tudi brez baterij, uporabili bi lahko staro. Tudi sicer bi bilo potrebno baterijo optimizirati glede na težo vozila, zasnovo, upoštevati pogoje, da zagotovimo varnost in sekundarno uporabo baterije. Vozilo z zamenljivo baterijo bo tako cenejše, za svetlo e-prihodnost pa bo potrebna tudi nižja dejanska teža vozila, energetska neodvisnost, hitro in poenoteno polnjenje, uporaba v modulov za zgolj eno pot, vključitev električnega vozila v koncept pametnega doma in izobraževanje nove generacije. Tematike zamenjave baterij se je lotil tudi predavatelj Andy Taylor z Greentecha, ki se strinja, da so zamenljive baterije svetla prihodnost. Predstavljajmo si, da vzamemo baterijo iz vozila, jo napolnimo doma in ko je polna enostavno zamenjamo. Ne bo več potrebno imeti vozila priklopljenega na električno omrežje, ampak bo lahko vedno v uporabi. Lušten pogled v svetlo prihodnost, za katero upamo, da ji bodo institucije naklonjene.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 5, skupna ocena: 5)