e-mobilnost

Nujna tudi elektrifikacija voznega parka podjetij

Datum: 10. 2. 2021 Besedilo: Brane Janjič

Do leta 2030 naj bi po evropskih cestah vozilo že 10,5 milijona električnih vozil za službene, dostavne in druge javne potrebe.

Nujna tudi elektrifikacija voznega parka podjetij

Evropsko združenje elektroindustrije Eurelectric je pred kratkim pripravilo dvodnevno spletno konferenco, na kateri so osvetlili ključna vprašanja povezana z e-mobilnostjo, in sicer tokrat predvsem glede elektrifikacije javnega voznega parka. Uvodoma so predstavili tudi izsledke študije o javnem voznem parku, ki je vključevala službena in dostavna vozila, avtobuse in transportna vozila v različnih gospodarskih panogah, in je postregla z vrsto zanimivih ugotovitev. Med ključnimi so bile, da tovrstna vozila prevozijo 2,25-krat več kilometrov kot osebna vozila oziroma prispevajo kar 40 odstotkov vseh skupno prevoženih kilometrov in hkrati več kot polovico vseh emisij CO2 iz prometa, da naj bi se število tovrstnih vozil, tako klasičnih z notranjim izgorevanjem kot električnih, do leta 2030 povečalo za 15 odstotkov na 73 milijonov vozil, da naj bi se število električnih vozil v javnem in gospodarskem voznem parku do leta 2030 povečalo za 24-krat, in sicer s sedanjih 420 tisoč električnih vozil na kar 10,5 milijona ter, da naj bi se cene baterij še naprej hitro zmanjševale, s povprečnih 137 dolarjev na kWh že do leta 2023 na 100 dolarjev na KWh, kar naj bi okrepilo ponudbo in tudi izenačilo cene električnih vozil s cenami klasičnih vozil. Delež električnih vozil v javnem voznem parku naj bi se sicer povečeval postopoma, odvisno od ponudbe in nabavne politike podjetij, pri čemer pa naj bi bilo do leta 2030 elektrificiranih že 42 odstotkov avtobusov, 17,5 odstotka službenih in 12 odstotkov dostavnih vozil. Nekatera podjetja naj bi svoja vozila zamenjala z električnimi že prej in v celoti, pri čemer je bil omenjen primer švedske IKEA, ki naj bi v celoti elektrificirala svoj park dostavnih vozil (pri nas je denimo znan primer Pošte, ki uvaja elektrifikacijo v svoj vozni park in GEN-I-ja, kjer so se že pred časom odločili, da bodo vsa službena vozila v prihodnje zgolj električna).
Kot rečeno, službena in dostavna vozila, avtobusi in tovornjaki prispevajo kar polovico vseh emisij iz prometa, zato gre po mnenju udeležencev razprave za pomemben segment boja proti podnebnim spremembam, na katerega pa radi pozabljamo. Množičnejša elektrifikacija javnega voznega parka bi tako lahko pomembno prispevala k čistejšemu zraku v urbanih naseljih, k hitrejši izgradnji javne polnilne infrastrukture in vzpostavitvi novih poslovnih modelov, ki ne vključujejo lastništva vozil. Poleg pozitivnih vplivov na okolje bi tako lahko precej privarčevala tudi podjetja. Elektrifikacija širšega javnega voznega parka prinaša tudi druge prednosti, saj množičnost uporabe e-vozil pomeni tudi večanje njihove konkurenčnosti, zaradi stalnih in predvidljivih poti je lažje določiti osnovne potovalne navade in izgradnjo polnilne infrastrukture uskladiti s potrebami. 
Slednja naj bi bila tudi eden pomembnejših spodbujevalcev hitrejše elektrifikacije prometa, saj naj bi po ocenah Evropske komisije do konca tega desetletja za vsa predvidena električna vozila (osebna in druga) na ravni EU morali zgraditi kar tri milijone javnih polnilnih postaj, to pomeni13-krat več kot jih je zdaj. Po ugotovitvah študije naj bi za postavitev javnih polnilnic v naslednjem desetletju potrebovali 20 milijard evrov in še dodatnih 60 milijard evrov za postavitev zasebnih polnilnic ter 25 milijard evrov za ustrezno dograditev in prilagoditev elektroenergetskega omrežja.
Gre za precej osupljive številke, ki pa jih bo treba doseči, če želimo dejansko zmanjšati količine današnjih emisij iz prometa in jih približati zastavljenim podnebnim ciljem.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)