Digitalizacija naj služi tako podjetjem kot končnim uporabnikom!

Na futuristično naravnani strateški energetski konferenci En.odmev 018, ki jo organizira medijska hiša Montel Energetika.NET v hotelu Intercontinental v Ljubljani, energetski strokovnjaki in odločevalci iz domačega in tujega energetskega sektorja namenjajo veliko pozornost še zlasti digitalizaciji v energetiki, blockchain tehnologijam in aktivni vlogi odjemalcev.

Več kot 170 udeležencev konference so uvodoma nagovorili državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, prvi mož GEN energije in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Martin Novšak in veleposlanica Velike Britanije in častna pokroviteljica konference Sophie Honey. 

Kot je poudaril državni sekretar Tadej Slapnik, sta Slovenija in slovensko gospodarstvo na področju digitalne energetske transformacije med vodilnima v Evropi in svetu. Dejal je tudi, da je odgovornost države, da zagotavlja zanesljivo energetsko oskrbo, in da bodo potrošniki postajali vedno bolj aktivni oziroma tako imenovani potrošniki-proizvajalci. Izpostavil je tudi sprejemanje Energetskega koncepta Slovenije (EKS), spletno aplikacijo Ministrstva za infrastrukturo, namenjeno končnim uporabnikom EKS. 

Z državnim sekretarjem se je strinjala tudi veleposlanica Sophie Honey, ki je dejala, da Slovenija ni le aktivna udeleženka, ampak vodilna, zato želi Velika Britanija tesno sodelovati s Slovenijo na energetskem področju in razvijati poslovne priložnosti. Povedala je, da se Britanci zelo zanimajo za trajnostno in pametno energijo ter pametna mesta, saj omogočajo tako boljše življenje kot poslovne priložnosti in izmenjavo. 

Martin Novšak je uvodoma poudaril, da je slovensko gospodarstvo mednarodno vpeto, močno izvozno naravnano in močno povezano z znanjem. Potrebuje zanesljivo oskrbo z energenti, energijo, povezavo z ostalo infrastrukturo. Kot je še dodal, digitalizacija v energetiki poteka na celi verigi dodane vrednosti - na področju proizvodnje (tu se že uporablja tehnologija blockchain), prodajnem delu, poslovnem delu, B2B, pa tudi na področju odjemalcev. 

Sicer pa so v prvem delu današnje strateške energetske konference »En.odmev 018« prvi soočili mnenja vodja javnih storitev in naravnih virov v SAP srednja in vzhodna Evropa Filip Kowalski, podpredsednik mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney Marko Derča, direktor Solvere Lynx Arne Mislej, Gregor Novak iz SunContract-a in David Palčič iz Robotine. 

David Palčič je dejal, da je danes bolj kot o digitalizaciji govora o digitalni transformaciji družbe, kar pomeni, da naprave počasi začenjajo sodelovati med sabo. V veriženju podatkovnih blokov (block chain) pa vidi tisto tehnologijo, ki omogoča, da se iz sodelovanja izloči čim več nedorečenosti. S »smart contracti« se lahko določene stvari zelo dobro regulira in izvede, pri čemer je ključnega pomena zaupanje. Kot tipičen primer je omenil projekte energetske učinkovitosti, pri katerih se ponavadi pojavlja več deležnikov, vsak pa prispeva svoj del.

Arne Mislej je pojasnil, da digitalizacija pomeni zbrati podatke v digitalni obliki blizu realnega časa. Filip Kowalski je dodal, da je seveda treba te podatke prenesti naprej, in to vse do končnih uporabnikov. Marko Derča je menil, da podatki niso edini del digitalizacije, čeprav prinašajo veliko poslovnih priložnosti. Digitalizacija prinaša večjo stopnjo transparentnosti in boljšo poslovno povezavo med podjetji in uporabniki, kar omogoča tudi povečanje možnosti za prodajo storitev, povezovanje z igralci drugih podjetij na trgu, povečanje prihodkov, zmanjšanje stroškov in podobno.

Gregor Novak je med drugim opozoril, da morajo imeti energetska podjetja in končni uporabniki tudi konkretne koristi, sicer še tako dobri poslovni modeli in digitalizacija nimajo smisla. Posebej je izpostavil potrebo po uvajanju obnovljivih virov energije (OVE), kar je zelo pomembno še zlasti z vidika zmanjševanja emisij in sprejetih direktiv EU. 

Glede delovanja podjetja SunContract pa je Novak dejal, da z njihovim konceptom, prvim tovrstnim v svetu, orjejo ledino. Pri tem ne razmišljajo slovensko in tudi ne regionalno, ampak globalno. Kot drugo, je omenil, da niso šli po klasični poti oglaševanja, ampak po poti socialnih omrežij in novih pristopov, pri čemer sodelujejo s kadri iz različnih delov sveta. Njihov pristop se je izkazal za izjemno uspešnega, saj so doslej pridobili že dva milijona dolarjev in ta sredstva porabili za razvoj v Sloveniji. Kot je še poudaril, bi bil ta pristop lahko uspešen tudi za druga energetska podjetja.   

Digitalizacija vpeta v vse pore poslovanja

Slovenska energetika je nad evropskim povprečjem pri digitalizaciji, kar dokazujejo tudi podjetja, ki sledijo trendom na tem področju, so izpostavili na osrednjem omizju o digitalni transformaciji v energetiki. Digitalizacija kot taka ni od včeraj, ampak obstaja že 30 let in je vpeta v vse pore poslovanja energetskih družb. Kot je poudaril izvedenec za tehnične sisteme v vodstvu področja za upravljanje s sredstvi in projekti v Elesu Uroš Kerin, mora biti ELES aktiven na tem področju, sicer ne bi mogel upravljati svoje dejavnosti. Družba je že pred časom prepoznala, kam digitalizacija pelje in kaj lahko z njo dosežeš, ne samo na primarni ravni delovanja družbe, ampak tudi v podpornih dejavnostih. Zato je ELES že digitaliziral vse tiste segmente, ki imajo vpliv na osnovne dejavnosti družbe in je danes vodilno podjetje pri digitalizaciji upravljanja s sredstvi in projekti, kar pomaga pri sprejemanju strateških odločitev.

Po besedah predsednika uprave Gen energije Martina Novšaka ni zanesljive oskrbe brez digitalizacije sistemov, kar sami uporabljajo pri projektiranju novih objektov, boljšem izkoriščanju in upravljanju hidroelektrarn na Savi ter razvijanju novih storitev za kupce. Digitalizacija pa je omogočila tudi razvoj simulacijskih orodij. Da z digitalizacijo upravljanja hidroelektrarn povečujejo njihovo učinkovitost je potrdil tudi generalni direktor HSE Matjaž Marovt in ob tem dodal, da bodo v HSE nadaljevali z optimiranjem njihovega izkoristka.

Predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič je povedal, da do se v družbi z digitalizacijo začeli ukvarjati pred leti, ko so bili v to prisiljeni zaradi razvoja tehnike in začeli ločevati poslovne od procesnih sistemov. Je pa ob tem izpostavil, da je pomembno, kako se podatke obdeluje. Glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je poudaril, da je energetika nasploh nosilka razvoja digitalizacije procesov, razvoj pa je presegel vse pričakovane okvire. Prav tako energetika nudi priložnost za vse, ki bi si želeli cenejšo energijo. Tudi Plinovodi so digitalizirali že veliko procesov, kar nenehno nadgrajujejo. Peter Nemček iz podjetja CyberGrid se je strinjal, da je slovenska energetika zelo napredna in na zelo visoki ravni digitalizacije. V podjetju pa razvijajo tehnologije, ki lahko še dodatno prispevajo k razvoju energetike.

V razpravi se je pokazalo, da digitalizacija odpira tudi vprašanje kibernetske varnosti, česar se energetska podjetja dobro zavedajo. Da se kibernetska varnost začne na osebni ravni, je dejal Uroš Kerin. V podjetjih je kibernetski varnosti treba nameniti pozornost, ni pa treba zato zaustaviti razvoja digitalizacije. Mag. Andrej Ribič je opozoril, da se s problemi kibernetske varnosti srečujejo vsak dan in vse več jih bo. Temu se bo treba prilagoditi. Peter Nemček pa je temu dodal, da se je dobro zavedati vseh nevarnosti, vendar se je vprašanja kibernetske varnosti treba lotevati po zdravi pameti.

Sogovorniki so se strinjali, da digitalizacija zahteva vedno večja vlaganja in denarja ne bo nikoli dovolj. Vsekakor pa je treba najprej realno oceniti, kaj potrebujemo, preveriti tehnologije in se nato lotiti digitalizacije določenih procesov. Z manjšimi koraki, torej, da bo morebitna pot nazaj veliko lažja.

Osnova vsakršne napredne oskrbe je zanesljiva oskrba z energijo

Na sklepnem omizju dogodka so se sogovorniki pogovarjali o napredni oskrbi v prihodnosti. Direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-I dr. Dejan Paravan napredno oskrbo povezuje z evropskim zimskim paketom Čista energija, ki v ospredje postavlja aktivnega odjemalca. Najprej pa mora biti zagotovljena zanesljiva oskrba, je poudaril, s čimer so se strinjali tudi ostali sogovorniki. Ob tem je izpostavil še, da imamo v Sloveniji zanesljiv sistem oskrbe z električno energijo in moramo skrbeti, da tak ostane tudi v prihodnosti. Odprt trg deluje in daje ustrezne rezultate, tehnološka revolucija pa bo vplivala predvsem na nižjo raven, torej na distribucijo.

Gonilo napredne oskrbe je po mnenju Tomaža Orešiča iz družbe GGE zagotovo tehnološki razvoj. Možnosti so tako neomejene, v ospredju pa mora vedno biti kupec. Poznati je treba njegove potrebe, ponudnik storitev pa mora razviti poslovni model, ki je učinkovit za odjemalca, hkrati pa tudi njemu prinaša neko dodano vrednost. Po njegovem prepričanju je konvergenca dejavnosti, ki so povezane z energijo, velika in vsi iščejo svoj prostor med tehnologijami, ki so na voljo.

Anton Papež iz podjetja Interenergo je dejal, da gre v naslednjih desetih letih pričakovati izreden tempo razvoja, zato bo potrebno veliko sodelovanja med tradicionalnimi in novimi sistemi. Točnih napovedi, kaj se bo na področju napredne oskrbe z energijo dogajalo v prihodnje, po njegovem mnenju ni mogoče dati, pričakujemo pa lahko veliko mikro proizvodnih enot.

Aleš Prešern iz družbe Siemens Slovenija prihodnost vidi v shranjevanju energije. Ob tem je opozoril, da si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da bomo s klasičnimi viri energije morali sobivati še kar nekaj časa. Po njegovem mnenju bodo gospodinjstva prešla na določeno mero samooskrbe, pričakujejo pa, da bodo dobavitelji do njih pristopili s konkretnimi rešitvami.