Novice

V okviru projekta bo do konca leta 2024 v Sloveniji, na Hrvaškem in Slovaškem postavljenih 74 ultra hitrih (UC) polnilnic z do dvema polnilnima mestoma z močjo vsaj 150 kW, 105 običajnih (AC) polnilnih mest z močjo do 22 kW (od tega 85 v Sloveniji in 20 na Hrvaškem) ter tri polnilne postaje za vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupaj s partnerjema Umanotero in Inštitutom za politike prostora pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dosežke in prihodnje aktivnosti osemletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki se bo zaključil leta 2026.

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo z naslovom Trajnost evropskih sistemov mobilnosti, ki povzema ključne trende v prometnem sektorju od leta 2024 dalje ter njihove vplive na okolje in podnebje. Poročilo kaže, da promet ostaja glavni vir emisij, onesnaževanja zraka in hrupa. Čeprav napovedi za leto 2030 in naprej kažejo na nekaj pozitivnih znakov izboljšanja, so še vedno potrebne znatne naložbe v inovativne rešitve in prehod na bolj trajnostne načine prevoza.

Družba Borzen je z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti cestnega prometa tovornih vozil in avtobusov ter zmanjšanja emisij CO₂ v cestnem prometu v začetku marca objavila javni poziv za subvencioniranje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu.

Predlog nove uredbe ukinja izjemo, s katero se omogoča odstopanje od predpisanih energijskih deležev obnovljivih virov energije (OVE) v posameznem letu.

Včeraj je potekala 7. seja Podnebnega sveta, na kateri je bila glavna tema oblikovanja podnebnih ukrepov v prometu. V razpravi pa se niso morali izogniti obravnave vprašanj, povezanih z izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne (JEK2) in s prihodnostjo jedrske energije v Sloveniji.

EU je napredovala pri zmanjševanju emisij, vendar pa to ne velja za njen prometni sektor, ki je odgovoren za približno četrtino vseh emisij v Evropi, polovico tega deleža pa proizvedejo osebni avtomobili.

Družba Borzen z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti cestnega prometa tovornih vozil in avtobusov ter zmanjšanja emisij CO₂ v cestnem prometu od včeraj dodeljuje nepovratne finančne spodbude za ukrepe varstva okolja zaradi vplivov iz prometa, s katerimi se preprečijo negativne posledice na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka iz prometa.

Leta 2022 je delež OVE v prometu na ravni EU dosegel 9,6 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot leta 2021 (9,1 odstotka). To je še vedno 0,7 odstotne točke pod najvišjo ravnjo, kadar koli doseženo v letu 2020 (10,3 odstotka).

Na glavne linije potniškega prometa v Ljubljani bi že kmalu lahko zapeljali novi avtobusi na električni in vodikov pogon. V LPP uresničujejo svoje napovedi in v svoj vozni park poleg že obstoječih vozil z alternativnim pogonom (zemeljski plin, metan) umeščajo tudi vozila na električni in vodikov pogon.

Evropsko računsko sodišče je objavilo posebno poročilo Podpora EU trajnostnim pogonskim biogorivom v prometu – Nejasna pot naprej. V njem opozarja, da manjka dolgoročni perspektiva, kar je vplivalo na varnost naložb, uvajanje pogonskih biogoriv pa ovirajo težave, povezane s trajnostnostjo, boj za biomaso in visoki stroški.

To kažejo ugotovitve poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije o emisijah toplogrednih plinov vseh držav sveta, ki je nastal v sodelovanju z Mednarodno agencijo za energijo, in temelji na interni zbirki podatkov Evropske komisije o emisijah za raziskave globalne atmosfere (EDGAR).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupaj s konzorcijem NEPN izvedlo sklop dodatnih posvetov na temo prometa, stavb in umeščanja v prostor.

Cilj nove uredbe, ki prvič v enem samem pravnem aktu zajema osebne avtomobile, kombinirana vozila in težka vozila, je določiti ustreznejša pravila za emisije vozil in dodatno zmanjšati emisije onesnaževal zraka iz cestnega prometa.
 

V okoljski organizaciji Focus so se odzvali na osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj. Kot so zapisali, gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, zato pozorno spremljajo njegovo posodabljanje in pričakujejo okrepitev podnebnih ambicij.