Novice

Prvo polovico letošnjega leta je zaznamovala podpovprečna proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ter povečan uvoz, ki je bil kar za 17 odstotkov višji kot lani.

Vlada je na včerajšnji seji potrdila besedilo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina in določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Marca letos je sodišče zagotovilo kontinuiteto vodenja in določilo začasno poslovodstvo družbe GEN-I, ki je bila skoraj pet mesecev brez vodstva s polnimi pooblastili. Kljub trenutno zahtevnim razmeram pa strategija družbe ostaja enaka – zelo ambiciozna in razvojno orientirana.

Aktualne odkopne zaloge premoga v Velenju presegajo 102 milijona ton in zadostujejo za normalno obratovanje Premogovnika še vsaj za 20 do 30 let.

To je eden ključnih poudarkov z zadnje seje predstavnikov gospodarstva in vlade, na kateri so obravnavali posledice energetske krize. Na seji so gospodarstveniki izoblikovali tudi deset priporočil glede prihodnje energetske oskrbe.

Širok nabor ukrepov, ki jih je doslej sprejela vlada, je namenjen blažitvi posledic visokih cen energentov in predvsem pomoči najranljivejšim skupinam.

Vlada je omejila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce za obdobje od 1. septembra letos do 31. avgusta prihodnje leto, ter sprejela še vrsto drugih ukrepov za omilitev posledic energetske krize.

S tem se je po več letih prizadevanj za izgradnjo manjkajoče povezave Slovenije s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske sklenila največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa, ki je skupaj z izgradnjo nove 400/110 kV postaje v Cirkovcah vredna dobrih 150 milijonov evrov.

Fotovoltaika postaja kralj energetskih trgov, pri čemer imamo v Sloveniji na tem področju veliko znanja in že uspešnih poslovnih modelov, ki lahko prispevajo k potrebnemu zagonu in hitrejšemu povečevanju deleža sončnih elektrarn pri oskrbi z energijo.

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala že 12. konferenca Energetika in okolje 22, ki je že tradicionalno namenjena obravnavi aktualnih energetskih in podnebnih tem, ki povezujejo več panog in so vse bolj v središču vseh razprav tako v EU kot v Sloveniji.

Med drugim predlaga okrepitev dolgoročnih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in vzpostavitev skupnega nabavnega mehanizma.

Svet za razvoj pri SAZU je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega  sistema Slovenije do leta 2050. Strategijo je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je oblikoval Svet SAZU z namenom, da pripravi strokovno podlago za več razprav na področju podnebnih sprememb in energetike. Strategija predstavlja prvo gradivo o razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju predstavnikov energetske, ekonomske in biološke stroke.

Energetski prehod in prihodnjo blaginjo v Sloveniji lahko dosežemo le skupaj, s povezovanjem sektorjev in v sodelovanju vseh deležnikov, odločitve pa morajo sloneti na realističnih scenarijih.  

Raziskava Flash Eurobarometer, ki so jo konec aprila opravili v vseh državah članicah, je potrdila visoko podporo odzivu EU na rusko invazijo in tudi ukrepom na področju energije.

Povprečno evropsko gospodinjstvo bi lahko s sledenjem preprostih ukrepov na leto prihranilo do 500 evrov, s tem pa tudi prispevalo k manjši uvozni energetski odvisnosti in čistejšemu planetu.