Novice

Ocenjena skupna vrednost doniranega materiala in opreme kot pomoč Ukrajini pri obnovi porušenih elektroenergetskih sistemov znaša dobrih 336 tisoč evrov.

Najvišja drobnoprodajna cena zemeljskega plina v naslednjem letu bo 0,095 evra za kWh, električne energije pa med 0,207 evra (višja tarifa) in 0,148 evra (nižja tarifa) za kWh ter 0,186 evra za enotno tarifno postavko.

Vodstvo Soških elektrarn Nova Gorica bo z januarjem prevzel Mitja Gorjan, v dvočlanski upravi velenjskega Premogovnika pa bosta poslej mag. Marko Mavec in dr. Janez Rošer.

Potreba po laboratoriju se je pokazala že kmalu po ustanovitvi Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) leta 1948. Laboratorij je leta 1962 zasnoval inženir in raziskovalec Edvard Höfler, ki je tudi vodil njegovo gradnjo.

Drugi del pomoči za upravičene stroške v obdobju od oktobra do decembra 2022 bo izplačan do 15. marca.

Združenji evropskih sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja sta podpisali izjavo o nameri za vzpostavitev digitalnega dvojčka evropskega električnega omrežja, katerega cilj je usklajevanje naložb za spodbujanje digitalizacije energetskega sistema.

Prosperia 25. januarja pripravlja že deseto konferenco o novostih energetske regulative, ki bodo v kriznih časih pomembno vplivale na poslovanje v prihodnjem letu.

Podjetje Energija plus iz Maribora se je tudi letos odločilo, da sredstva namenjena poslovnim darilom raje darujejo v humanitarne namene.

Cena zemeljskega plina v Evropski Uniji bo po uspešnem dogovoru evropskih ministrov za energijo omejena na 180 evrov za megavatno uro. 

Natečaj je namenjen vsem učenkam in učencem drugega triletja osnovnih šol v Sloveniji.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je prejšnji teden potekala 52. podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije.

Na ministrstvu izpostavljajo, da se skupaj s predstavniki gospodarstva vztrajno in z mnogimi usmerjenimi ukrepi ves čas zavzemajo težave povezane z visokimi cenami energije reševati z vsemi pravno razpoložljivimi orodji. 
 

Vekoslav Korošec, Marko Naraločnik in David Skornšek so s svojim delom že začeli.

Vlada je včeraj v Načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrstila 15 projektov za 1128 upravičencev v skupni višini 72,8 milijona evrov, a v gospodarstkih organizacijah opozarajajo, da dosedanji ukrepi ne prinašajo želenih učinkov.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla začasna dogovora o vzpostavitvi mehanizma EU za čezmejni davek na ogljik ter o načrtu REPowerEU.