Novice

V Krškem so temeljni kamen za začetek gradnje nuklearne elektrarne položili 1. decembra 1974, slabih sedem let pozneje pa je NEK že začela poskusno obratovati. V NEK so lani zaznamovali prvotno predvidenih 40 let komercialnega obratovanja in izpolnili vse upravne zahteve za nadaljnjih 20.  

Nuklearna elektrarna Krško je oktobra v elektroenergetsko omrežje oddala 520.450 MWh električne energije, kar je bilo za 2,5 odstotka več kot je bilo sprva načrtovano.

Uprava za jedrsko varnost je izdala novo številko jedrskih novic za tujino v angleškem jeziku. Novice so namenjene predvsem informiranju tujih sorodnih upravnih organov o dogajanju pri nas na področju jedrske in sevalne varnosti.

GEN energija je na spletnem portalu jek2.si objavila povzetek Predloga Pobude za Državni prostorski načrt (DPN) za projekt JEK2, ki se nanaša na gradnjo novega jedrskega objekta s spremljajočimi in funkcionalno povezanimi prostorskimi ureditvami, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje jedrske elektrarne.

Dober mesec dni pred načrtovanim referendumom o JEK2 je odjeknila novica, da parlamentarne stranke načrtujejo umik predloga o razpisu referenduma. Umik so predlagali v stranki SDS, podprli so ga tudi pri Gibanju Svoboda in SD.

Pri družbi GEN energija so skupaj z družbo Ernst & Young predstavili neodvisno revizijo ekonomike projekta JEK2, s katero ugotavljajo pravilnost vhodnih podatkov. Ekonomiko in revizijo so objavili na spletni strani jek2.si.

Referendum o JEK2 je pred vrati. Kakšni bodo stroški izgradnje novega reaktorja, kako bo investicija vplivala na državljane, in, ali si tovrstno investicijo pravzaprav Slovenija sploh lahko privošči? Na javni tribuni o finančnih vidikih JEK2 so skušali ponuditi nekaj odgovorov.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je s sodelavci obiskal Posavje, kjer se je srečal s tamkajšnjimi župani ter obiskal družbo GEN energija in Nuklearno elektrarno Krško.

Krška nuklearka nadaljuje s stabilno proizvodnjo, ki presega načrte, saj je septembra v elektroenergetsko omrežje oddala več kot 496 000 MWh električne energije.

V času, ko jedrska energija doživlja preporod, ima Slovenija pri krepitvi svojega jedrskega programa znatno konkurenčno prednost, saj gradi na 50-letni zgodovini in izkušnjah z jedrsko energijo, je na posvetu o jedrski energiji poudaril generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA, dr. Rafael Mariano Grossi.

Gradnja odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem je dosegla nov mejnik – iz družbe ARAO namreč sporočajo, da so začeli gradnjo jedrskega objekta na odlagališču.

Med TEŠ6 in JEK2 obstajajo bistvene razlike, zaradi katerih projekta nista primerljiva, na vprašanje, ali je projekt JEK2 drugi TEŠ6, odgovarjajo pri GEN energiji. Slednji poudarjajo, da JEK2 temelji na nizkoogljični tehnologiji, visokih standardih vodenja, javnem nadzoru projekta ter dozdajšnjih izkušnjah z obstoječo nuklearko.

V kratkem naj bi trinajst zainteresiranih držav, med katerimi je tudi Slovenija, podpisale sporazum, ki bo okvir za sodelovanje v projektu Agencije za jedrsko energijo Kažipot za jedrsko prihodnost. Projekt bo prek delovnih skupin nudil podporo razpravam in dejavnostim na področjih financiranja novih jedrskih elektrarn v državah OECD in partnerskih državah v razvoju, vzpostavitvi zanesljivih dobavnih verig ter razvoju in usposabljanju kadrov, ki jih potrebuje prihodnji jedrski sektor.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je konec minulega tedna potekal informativni dogodek o uporabi jedrske energije, s katerim se tudi Slovenija pridružuje mednarodni pobudi Stand up for nuclear, ki vsako jesen z organizacijo javnih dogodkov predstavlja pomembnost jedrske energije za ohranjanje čistega okolja.

Katera so ključna vprašanja in izzivi energetske oskrbe v Sloveniji in ali bo JEK2 del preobrazbe slovenske energetike? Medtem ko skeptiki svarijo pred neznankami, zagovorniki opozarjajo: pustimo si možnost razvoja.