Novice

Gradnja 1 MW vetrnice Mali Log naj bi se začela že pred poletjem, na leto pa naj bi proizvedla toliko energije, kot jo v enakem obdobju porabijo vsa gospodinjstva v občini Loški Potok. Gre sicer za prvo vetrnico, kjer je investitor v lasti države.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo nov javni poziv za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje izgradnje novih manjših vetrnih elektrarn, pri čemer je letos na voljo 1,5 milijona evrov. Poziv je namenjen gospodarskim družbam, ki so proizvajalci energije in so v javni lasti. 

Elektrarna se razprostira na približno 15.000 kvadratnih metrih streh skladišč in bo z močjo 3,3 MW pomembno prispevala k večji energetski neodvisnosti Luke in bolj čistemu okolju, saj bodo na račun proizvedene energije izpuste CO₂ na leto zmanjšali za kar 1.500 ton. 

Evropska komisija je na prvem konkurenčnem postopku zbiranja ponudb v okviru evropske vodikove banke izbrala sedem projektov, in sicer tri iz Španije, dva iz Portugalske ter po enega iz Finske in Norveške. Na dražbi je sodelovalo kar 132 projektov iz 17 držav, še letos pa naj bi izvedli še eno.

Na Brdu pri Kranju bo 10. aprila potekal že 14. vrh zelene energetike, na katerem bodo spregovorili o novostih, povezanih z uvajanjem obnovljivih virov, ter priložnostih, ki jih omogočajo samooskrba, hranilniki in prilagajanje odjema.

Tradicionalno srečanje Energetika in okolje bo potekalo 10. aprila na Brdu pri Kranju, v ospredju razprav pa bodo novosti in izzivi povezani s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije v slovenski elektroenergetski sistem.

Skupina HSE, nosilka zelenega prehoda Slovenije, je že danes največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, večino te pa proizvedejo iz vode. Hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi so tako lani skupaj proizvedle kar 54 odstotkov vse električne energije v skupini HSE in več kot tretjino vse električne energije v Sloveniji. 

Plavajoča sončna elektrarna bo zavzemala največ polovico površine jezera, njena inštalirana moč pa naj bi bila do okoli 140 megavatov. Plavajoča sončna elektrarna bo načrtovana na način, da bosta ohranjena tako ekološko kot kemijsko stanje Družmirskega jezera, upoštevane pa bodo tudi ekološke zahteve ribjega življa, ptic in drugih živalskih vrst.

Vlada je sprejela Uredbo o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, in sicer naj bi to znašalo 200 tisoč evrov na MW inštalirane moči vetrnih elektrarn.

Na tokratnem zasedanju v ospredju razprava o prihodnosti jedrske energije, določitvi in doseganju deleža obnovljivih virov in prihajajoči posodobljeni energetski zakonodaji.

Cilji glede deleža vetrne energije do leta 2030 so po podatkih združenja WIndEurope dosegljivi, pri čemer je bilo minulo leto v državah članicah EU nameščenih rekordnih 16,2 GW novih vetrnih zmogljivosti.

Energija, ki jo porabljamo za ogrevanje in hlajenje, predstavlja skoraj polovico vse energije, ki jo porabimo v EU. Spodbudno je, da se delež energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje zadnja leta povečuje, pri čemer je v letu 2022 dosegel skoraj četrtinski delež, kar je bilo za 1,8 odstotka več kot leto prej.

Hitra rast obnovljivih virov in razcvet jedrske energije bosta zadostila naraščajočim potrebam po električni energiji, kaže poročilo o električni energiji za leto 2024, ki so ga pripravili pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Do leta 2026 pa naj bi skoraj polovico vse električne energije proizvedli iz nizkoogljičnih virov.

Agrofotovoltaika z združevanjem kmetijske dejavnosti in proizvodnje električne energije s pomočjo sončnih panelov izboljšuje trajnost kmetijskega in energetskega sektorja.

Lani je bilo v EU na letni ravni zagnanih največ vetrnih elektrarn doslej, a realne številke še vedno krepko zaostajajo za načrti, po katerih bi morali do leta 2030 za dosego podnebnih ciljev postaviti za 30 GW novih vetrnih elektrarn na leto.