Novice

Termoelektrarna Šoštanj je letos že dvakrat na Agencijo za energijo podala zahtevo za znižanje cene toplotne energije, in sicer se je ta prvič znižala januarja in dodatno še s prvim februarjem.

Pripravljenost na razvoj in uporabo jedrske energije v Sloveniji je bila osrednja tema tretjega strokovnega posveta Uprave RS za jedrsko varnost. Poleg projekta JEK2 so govorci predstavili tudi razmere na področju raziskav in razvoja ter izobraževalne in kadrovske dileme.

Umeščanje vetrnih in drugih energetskih objektov v prostor je izziv, ki ga bo v prihodnje treba načrtovati skupnostno in s sodelovanjem lokalne skupnosti. To je bilo osrednje sporočilo srečanja za predstavnike podravskih občin, ki so ga organizirali pri lokalni energetski agenciji EnergaP.

V Ljubljani danes poteka že 11. konferenca o novostih na energetskem regulatornem področju, pri čemer je osrednja pozornost namenjena novemu načinu obračunavanja omrežnine, ki stopi v veljavo z julijem letos.

Elektroenergetski sistem je ključen za stabilno in kakovostno oskrbo z električno energijo – tako za vsakdanje življenje prebivalcev kot za delovanje gospodarstva in družbe. O prihodnjem razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema na današnjem posvetu razpravljajo predstavniki proizvajalcev električne energije, sistemskih in distribucijskih operaterjev omrežja ter industrije.

Organizacija Greenpeace Slovenija je oktobra lani v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal izvedla javnomnenjsko raziskavo o odnosu državljanov do različnih virov energije in postavitvi vetrnih parkov.

Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) pojasnjuje vsebino predloga novega Energetskega zakona (EZ-2), ki ga je 7. decembra posredovalo v vladno obravnavo, in je zaradi nekaterih zavajajočih navedb v javnosti dvignil precej prahu.  

Evropsko združenje elektroenergetske industrije je pred letošnjimi evropskimi volitvami oblikovalo manifest za zakonodajno obdobje EU 2024–2029. V njem bodoče oblikovalce politik poziva, naj izpolnijo obljube zelenega dogovora s pospeševanjem elektrifikacije, opolnomočenjem potrošnikov in zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

Evropska komisija je v decembru objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU ter podala priporočila, da bi državam članicam pomagala povečati njihove ambicije v skladu z dogovorjenimi cilji EU za leto 2030. 

Projekt se osredotoča na analizo potenciala rabe OVE za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in se je izvajal prek instrumenta tehnične pomoči Evropske komisije v obdobju od leta 2021 do leta 2023.

Dravske elektrarne naj bi letošnje poslovno leto po zaslugi dobre hidrologije končale s precej boljšimi rezultati kot lani, pri čemer naj bi čisti poslovni izid ob koncu leta dosegel 15 milijonov evrov. Do konca desetletja načrtujejo tudi vrsto projektov, ki naj bi njihovo proizvodnjo iz obnovljivih virov povečali za 250 GWh.

Način obračunavanja omrežnine se s 1. julijem 2024 korenito spreminja. Povprečni gospodinjski odjemalci naj bi za omrežnino po novem odšteli enako ali celo nekoliko manj, medtem ko bo breme za gospodarstvo nekoliko večje. Prenova sistema obračunavanja omrežnine je bila osrednja tema današnje novinarske konference Energetske zbornice Slovenije in Agencije za energijo.

Revidirana evropska direktiva določa vrsto ukrepov, ki bodo vladam pomagali povečati energetsko učinkovitost stavb.

Strokovnjaki s področja energetike in digitalnih rešitev so se danes zbrali na evropskem regijskem srečanju Digital Energy Summit '23. Razpravljali so o ključnih izzivih digitalizacije energetskega sektorja v letu 2024 in kako se z njimi uspešno soočati.

EIB je med 7. avgustom in 4. septembrom opravila šesto podnebno raziskavo, ki ponuja vpogled v poglede ljudi v večjih gospodarstvih po svetu na podnebne spremembe.