Novice

Družba Eles je objavila celovito letno poročilo za leto 2022, ki ga je močno zaznamovala vojna v Ukrajini, zaradi česar leto 2022 predstavlja eno najbolj zahtevnih let v elektroenergetiki v zadnjih nekaj desetletjih.

Na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo so danes pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ukrepe pri dobavi električne energije za pomoč prebivalcem, ki se soočajo s posledicami poplav na poplavljenih območjih. 

Ob letošnjem svetovnem dnevu ekološkega dolga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj z mrežo Global Footprint Network organiziralo srečanje, na katerem so skupaj s strokovnjaki, okoljevarstveniki, oblikovalci politik ter predstavniki nevladnih organizacij in podjetij razpravljali o trajnostnih praksah in politikah, ki lahko pomagajo zmanjšati ekološki odtis Slovenije.

Agencija za energijo je danes v Ljubljani pripravila posvet o stanju na področju energetike v minulem letu in spodbujanju učinkovite rabe omrežij, katerega nosilec je nov način obračuna omrežnine, ki bo stopil v veljavo s 1. marcem prihodnje leto.

Skupina HSE je poslovno leto 2022 sklenila z izgubo v višini 272 milijonov evrov, ki se ji, zaradi velikega izpada lastne proizvodnje in visokih ter volatilnih cen električne energije, kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče izogniti.

Na GZS so predstavili celovite rezultate študije: Ocena ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije, avtorjev dr. Jožeta P. Damijana in Draga Babiča.

Projekt GreenSwitch združuje slovenska, avstrijska in hrvaška prizadevanja za vsestransko izboljšanje elektroenergetskega prenosnega in distribucijskega sistema. Pomen projekta za reševanje izzivov zelenega prehoda je prepoznala Evropska unija, ki ga bo 50-odstotno sofinancirala z več kot 73-milijonskim vložkom. Podpis sporazuma o sofinanciranju projekta so predstavniki konzorcija projekta ter Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje slovesno obeležili ob 9. Forumu energetske infrastrukture v Kopenhagnu.

Z včerajšnjim dnem je štiriletni mandat predsednika Energetske zbornice Slovenije (EZS) prevzel direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar.

Elektrarne iz skupine HSE proizvedejo več kot dve tretjini vse okolju prijazne električne energije v državi, od leta 2010 pa so za tretjino zmanjšali emisije CO2 in kar za 75 odstotkov izpuste žveplovega dioksida in dušikovih oksidov.

Drugi dan 16. konference slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED je bila osrednja razprava namenjena trenutno zelo aktualnim temam odpornosti elektroenergetskega sistema ter vodiku kot ključnemu rešitelju elektroenergetskega prehoda.

Na Bledu so organizirali 16. konferenco slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED, največje strokovno srečanje v slovenski elektroenergetiki. V okviru tridnevnega dogodka, kjer pričakujejo več kot 600 udeležencev, domači in tuji strokovnjaki predstavljajo strokovne članke in referate, konferenca pa je priložnost tudi za medsebojno povezovanje, deljenje izkušenj in spoznavanje dobrih praks ter tehnologij dobaviteljev.

Prehod v nizkoogljično družbo je nuja. Kako to doseči, pa izziv, pred katerega smo brezkompromisno postavljeni, časa pa zmanjkuje. O energetski prihodnosti Slovenije, predvsem z vidika mešanice, ki vključuje jedrsko energijo, so domači in tuji strokovnjaki ter predstavniki političnih odločevalcev in lokalne skupnosti razpravljali na konferenci Prehod v nizkoogljično družbo – kako pri prižganih lučeh zmanjšati emisije ogljika?

Slovensko gospodarstvo si želi več dialoga z vlado, bolj konkurenčne pogoje za delo, manjše davčne obremenitve in jasno strategijo ob soočanju z inflacijo in deglobalizacijo – to je nekaj poudarkov današnje okrogle mize slovenskega gospodarstva, na kateri so izpostavili tudi zmanjševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi visokih cen energije.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je pripravil Poročilo o razvoju 2023, ki med drugim obravnava tudi področje prehoda v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.

Cene električne energije in plina za gospodinjstva so tudi v drugi polovici minulega leta strmo rasle, in sicer so se cene elektrike za 100 kWh v primerjavi z drugo polovico leta 2021 v EU zvišale za 4,8 evra, cene plina pa za 3,6 evra za 100 kWh.