Izpostavljeno

Energetika in okolje 22

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala že 12. konferenca Energetika in okolje 22, ki je že tradicionalno namenjena obravnavi aktualnih energetskih in podnebnih tem, ki povezujejo več panog in so vse bolj v središču vseh razprav tako v EU kot v Sloveniji.

Energetika in okolje 22

Kot je uvodoma poudarila Mojca Černelč Koprivnikar, je zelena energetska transformacija že nekaj časa v središču pozornosti evropske in tudi svetovne javnosti, tako kot naraščajoče cene energentov, ki za letošnjo jesen in leto 2023 ostajajo nepredvidljive in tudi zagotovo ne bodo nižje. Letošnjega srečanja se je sicer udeležilo več kot 130 udeležencev iz različnih panog gospodarstva, svoje videnje energetske prihodnosti in ključnih izzivov, ki nas čakajo, pa je predstavilo kar 20 govorcev, ki so deloma sodelovali tudi na štirih omizjih.
Dr. Jerneja Jug Jerše iz predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je uvodoma predstavila ključne smernice iz nedavno predstavljenega programa evropske komisije REPowerEU, s katerim naj bi zagotovili zmanjšanje energetske odvisnosti EU od ruskih energentov in preprečili povečanje energetske revščine med evropskimi državljani.  Načrt temelji na prihrankih energije, diverzifikaciji oskrbe z energijo, elektrifikaciji prometa ter pospešenem uvajanju energije iz obnovljivih virov. V središču načrta je sicer mehanizem za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je za izvedbo reformnih ukrepov v smeri zelenega prehoda že na voljo 225 milijard evrov, komisija pa je pred kratkim tudi že odobrila 800 milijonov evrov za okrepitev energetskih omrežij. Podane so bile tudi smernice za poenostavitev pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj ob umeščanju v prostor ter drugih upravnih postopkov, saj, kot ugotavljajo, je ta problematika ena večjih ovir za hitrejši preboj zelenih tehnologij. Kot ješe dejala, je pomembno, da izhodišča omenjenega programa posvojmo vsi, saj smo tudi vsi odgovorni za zeleno in neodvisno prihodnost.
Tomislav Čorak iz Boston Consulting Group je v nadaljevanju predstavil razmišljanja o tem, v kaj so pripravljeni vlagati investitorji v prihodnje., katre tehnologije so jim privlačne in katere tehnologije še prihajajo. Kot je dejal, mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo poraba električne energije do leta 2050 naraščala v povprečju po 3,5-odstotni letni stopnji in se tako v naslednjih treh desetletjih potrojila. Po njegovih besedah je edina svetla točka ukrajinske vojne dejstvo, da je prinesla tudi pospešitev zelenih naložb in zavedanje, da moramo zmanjšati svojo energetsko odvisnost. Izhodišča prehoda so znana, in sicer postopno opuščanje fosilnih goriv, diverzifikacija virov, uporaba jedrske energije in z njo povezanih novih tehnologij. Zavedanje o teh nujnih spremembah naj bi po njegovih  besedah med investitorji bilo navzoče že pred sedanjo krizo, kar potrjujejo tudi podatki, da so naložbe v zeleno energijo v zadnjem desetletju zrasle za 13 odstotkov, v fosilne vire pa se zmanjšale za desetino. Ob tem je opozoril, da v prehodnem obdobju brez ruskega plina vendarle ne bo šlo. Med najzanimivejšimi tehnologijami oziroma področji za investitorje pa je omenil električna vozila, hranilnike energije, sončno, vetrno in jedrsko energijo, energetsko učinkovitost, biogoriva, pametna omrežja in vodikove tehnologije. Slednje naj bi bile tudi eden bistvenih virov energetske tranzicije.
Predsednik uprave Elektra Celje in GIZ distribucije mag. Boris Kupec je v zvezi z energetsko prihodnostjo izpostavil, da bi morali besedo varčevanje zelo resno vzeti,  saj gre za ukrep, ki ga lahko izvedemo takoj. Opozoril je tudi, da je energetska revščina že pred vrati oziroma že tukaj in zdaj, zato je treba ukrepati takoj. Denarja za prenovo energetskega sistema je dovolj, obstaja pa bojazen glede tega, da bomo ostali talci dolgotrajnih postopkov, ki utegnejo otežiti dostop do razpoložljivih sredstev. Kot je še dejal, druge izbire kot, da sledimo evropskim ukrepom nimamo, a ostaja dejstvo, da je bilo elektroenergetsko omrežje v zadnjih desetletjih grajeno za druge potrebe in ni pripravljeno na številne nove izzive (toplotne črpalke, e-mobilnost, razpršeni viri), zato bo treba vanj še veliko vložiti. V nadaljevanju ej pojasnil še nekatera ključna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z vse večjim številom zahtev po priključitvi samooskrbnih enot, pri čemer so letos že dobili rekordno število zahtevkov za priključitev več kot 1000 sončnih elektrarn (skupno pa imajo že 5445 priključenih samosokrbnih elektrarn). Instalirana moč teh elektrarn je na njihovem območju konec minulega leta znašala že več kot 30 MW, hkrati s tem pa se hitro povečujejo pretoki in tudi izgube v omrežju.
Po besedah mag. Kupca ostajajo ključni izzivi distribucijskih podjetij zagotoviti robustno omrežje, fleksibilnost, prilagajanje omrežja novim tehnologijam in upravljanje s podatki. Odgovoriti bo treba tudi na vprašanje zagotavljanja ustreznih kadrov za vse te nove izzive, ki terjajo drugačno kadrovsko strukturo in poleg tehničnih tudi druga znanja. Kot je še poudaril, je Slovenija po zagotavljanju kakovostne oskrbe z električno energije med vodilnimi v svetu, kar se pogostokrat premalo zavedamo.

Prvi in najučinkovitejši ukrep je varčevanje z energijo

Dr. Dejan Paravan iz Gen-I je svoje predavanje namenil predstavitvi Strategije razvoja elektroenergetsko podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki jo je pripravila delovna skupina pri SAZU. Kot je dejal, je bil njihov cilj narediti akcijski načrt za obdobje do leta 2030 in ob tem slediti evropskim smernicam in dokumentom, pri čemer so upoštevali tudi okoljske kriterije. Tudi on je poudaril, da vse projekcije kažejo, da se bo delež električne energije v končni rabi energije do leta 2050 najmanj podvojil, pri čemer pa se bo po zaslugi elektrifikacije nekaterih ključnih panog, zlasti prometa, končna raba energija zmanjšala za 27 odstotkov. Ob tem je opozoril, da Slovenija močno zaostaja pri izpolnjevanju ciljev glede deleža obnovljivih virov ter, da bomo tudi ob predvideni kombinaciji večje uporabe obnovljivih virov in jedrske energije še nekaj časa glede električne energije uvozno odvisni, pri čemer se lahko ta odvisnost brez uvedbe ustreznih ukrepov drastično zviša celo na nesprejemljivo mejo. Med predvidenimi možnimi novimi energetskimi viri je omenil skokovito rast moči sončnih in vetrnih elektrarn, zagon JEK2 in podaljšanje življenjske dobe obstoječe elektrarne, dokončanje verige elektrarn na Spodnji Savi in elektrarne na srednji Savi ter izgradnjo ČHE Kozjak I in II. Po njegovih besedah proizvodnja bioplinov in zelenega vodika do leta 2030 ne bo imela pomembne vloge, prehod na vodikove tehnologije naj bi se zgodil šele po letu 2035, predvidena pa je tudi gradnja novih plinsko parnih enot na zemeljski plin z možnostjo prehoda na vodik.  In koliko naj bi vse to skupaj stalo? Do leta 2050 naj bi za preobrazbo namenili 17 milijard evrov oziroma v povprečju odstotek BDP na leto, pri čemer bo zaradi izgradnje JEK 2 bolj investicijsko intenzivna prva polovica tega obdobja. Sklepne ugotovitve pa so, da je zeleni prehod izvedljiv in samooskrbnost možna , pri čemer je prvi korak zmanjševanje porabe in učinkovitejša raba razpoložljive energije. V nadaljevanju je za postavitev omenjenih novih proizvodnih virov nujno skrajšati postopke umeščanja v prostor, drugače prehoda ne bo mogoče speljati, pospešiti pa bo treba tudi transformacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, raziskave in razvoj ter posodobiti strateške dokumente. 
Da je varčevanje z energijo najhitrejši in najcenejši način za reševanje trenutne energetske krize in znižanje računov, je izpostavil tudi mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo, ki je dejal, da smo pred velikimi izzivi. Poostrene zahteve je prinesel že paket Pripravljeni na 55, z naborom novih ciljev v okviru programa REPowerEU pa smo se znašli še pred zahtevnejšo nalogo. Slednji prinaša dodatno varčevanje z energijo, zahteve po diverzifikaciji virov, opustitev fosilnih goriv in pospešenem uvajanju obnovljivih virov energije, pri čemer največ upov polaga v sončno energijo. Tako uvaja postopno obvezno namestitev sončnih panelov na vse strehe, podvojitev uporabe toplotnih črpalk ter integracijo geotermalne in sončne toplotne energije. Tudi evropska komisija ob tem ugotavlja, da so poglavitna ovira dolgotrajni postopki izdajanja dovoljenj in zato predlaga vrsto dodatnih ukrepov, ki naj bi ob oblikovanju območij potrebnih za dosego nacionalnih ciljev glede deleža OVE, le-te pohitrili. Tako naj bi dovoljenje za manjše elektrarne na teh območjih bilo mogoče dobiti že v roku šest mesecev do enega leta oziroma zunaj teh območji najpozneje v dveh letih. Postopki za izdajo dovoljenj za namestitev sončnih elektrarn na strehah (te so podrobneje obdelane še v posebnem dokumentu komisije) pa ne bi smeli biti daljši od treh mesecev. Predlogi komisije se sicer nanašajo še na oblikovanje enotne informacijske točke za vlagatelje, vzpostavljanje večjih energetskih skupnosti do leta 2025, prenos najboljših praks naročanja med članicami in uvajanje novih tehnologij, ob sodelovanju celotne evropske industrije. 
Mag. Saša Podlogar Žnidaršič iz HSE je ob dejstvu, da je Holding Slovenske elektrarne naš največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, izpostavila, da nas za dosego zastavljenih ciljev čaka še veliko dela ter navedla nekaj ključnih ovir, ki jih ob prizadevanjih za povečanje deleža OVE, zaznavajo v HSE. Tudi sami ugotavljajo, da je glavna dolgotrajnost postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj oziroma izvajanje okoljske presoje, nadalje nedefiniranost ključnih strateških projektov na ravni države in prioritetnih območij, prepoved poseganja v priobalna in vodna zemljišča, različne občinske prakse ter zapleteni postopki spremembe namembnosti in pomanjkanje ureditve možnosti dvojne rabe zemljišč. Je pa ob tem omenila, pozitivne izkušnje ob gradnji sončne elektrarne Prapretno, ki jo je označila za primer dobre prakse in dobrega sodelovanja investitorja z lokalno skupnostjo.
Boštjan Pišotek iz HESS je v svoji predstavitvi poudaril, da se je energetska slika sveta spremenila in terja zagotavljanje čim večje samozadostnosti pri oskrbi z energijo. Tudi on je spomnil, da zaostajamo za ciljnimi deleži OVE in v zvez z novimi energetskimi viri opozoril, da ti potrebujejo tudi hranilnike. Vodik bo po njegovih besedah sicer lahko pomembno prispeval k energetskemu prehodu, se je pa treba ob  tem zavedati, da je to, kljub vsestranski uporabnosti, le nosilec energije in ne energetski vir. OB tem se je še vprašal, ali je ob trenutnih proizvodnih stroških v EU sploh konkurenčen, saj ti trenutno za nekajkrat presegajo ceno, ki bi jo bili uporabniki pripravljeni zanj odšteti.

Do hitrejšega postavljanja vetrnih parkov tudi z novimi tehničnimi rešitvami

Sandi Ritlop  iz Dravskih elektrarn Maribor je v zvezi s težavami, s katerimi se v družbi srečujejo pri pridobivanju dovoljenj za postavitev treh vetrnih parkov, izpostavil precej ambiciozne načrte države na tem področju in slabo izvedljivost projektov, pri čemer so spet poglavitna ovira številni postopki in okoljevarstvene zahteve. Ob tem je spomnil tudi na težave z dostopi do lokacij postavitve predvidenih vetrnih elektrarn, saj gre za tovore večjih dimenzij. Sicer je začetek obratovanja prvega izmed treh aktualnih vetrnih projektov Dravskih elektrarn pričakovati šele konec leta 2025.
Da bi lahko z malo več volje, zadeve glede postavljanja vetrnih elektrarn v Sloveniji hitreje premaknili, je bil mnenja Aleš Pučnik iz podjetja Windex , ki je predstavil zanimivo tehnično rešitev za nove vrste vetrnih elektrarn oziroma vetrnih modulov z obročem, ki imajo nazivno moč 130 kilovatov, so okolju prijazni, varni za ptice, ne povzročajo infrazvoka in povzročajo do 60 odstotkov manj hrupa pri vrtenju rotorja. Omogočajo tudi hitro postavitev z minimalno pomožno infrastrukturo, visok izkoristek vetra, enostavno vzdrževanje in več kot 60 let življenjske dobe ter so še posebej primerni za večje hitrosti vetra. Omogočajo tudi nadgradnjo obstoječih vetrnih elektrarn in s tem občutno povečanje moči ter tudi uporabo z vetrom bogatih lokacij, ki so bile zaradi navedenih očitkov glede negativnih vplivov na okolje zavrnjene. Ob tem je napovedal, da bodo prvo tovrstno napravo pri nas namestili jeseni v Razdrtem, veliko zanimanja za njihov izdelek, ki so ga v sodelovanju s Pipi strelom razvijali tri leta, pa je tudi v tujini.

Jedrska energija ima med vsemi energenti najmanj odpadkov

Zanimivo je bilo tudi razmišljanje dr. Tomaža Žagarja iz skupine GEN, ki je poudaril, da je jedrska energija trenutno največji posamičen vir nizkoogljične energije in da do podnebne nevtralnosti brez njene uporabe ne bo šlo. Ob tem je opozoril, da se v javnosti preveč izpostavlja problematiko radioaktivnih odpadkov, saj jedrske elektrarne proizvedejo najmanj odpadkov na količino proizvedene energije, njihov vpliv na okolje pa je po mednarodnih raziskavah podoben tistemu drugih obnovljivih virov energije. Kot je dejal, doživljamo renesanso uporabe jedrske energije, v Evropi pa se ta hip gradi deset novih reaktorjev. Po njegovem mnenju izgradnja drugega bloka ni več vprašljiva, če hočemo doseči ciljne spremembe glede zmanjševanja izpustov in je tudi del razvojne strategije, ki so jo pripravili v GEN energiji in jo poimenovali Vizija 3+1. V njej predvidevajo dokončanje verige hidroelektrarn, 1000 megavatov novih proizvodnih zmogljivosti fotovoltaičnih elektrarn in izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Ob tem je Žagar še izpostavil, da ima JEK 2 že zagotovljeno lokacijo in infrastrukturo, kar je dragocena prednost, ter dodal, da gre razvoj tudi na področju izrabe jedrske energije hitro naprej. Jedrska elektrarna namreč lahko poleg velikih količin elektrike zagotavlja tudi zanesljiv in brezogljičen vir toplote, vodika in v prihodnosti tudi sintetičnega metana. Tako razvoj trenutno poteka na šestih različnih področjih, pri čemer naj bi bili mikro in mali modularni reaktorji na trgu že pred letom oziroma okoli leta 2030,  veliki napredni reaktorji so že na trgu, v razvoju pa se tudi hitri reaktorji hlajeni s tekočo kovino, plinsko hlajeni reaktorji in reaktorji na tekočo sol, je še povedal Žagar.

Jeseni nas čakajo veliki izzivi

Na zaključni strateški okrogli mizi o tem, kako uspešno do brezogljične družbe ob največji energetski krizi doslej, so govorniki iz različnih energetskih podjetij izpostavili bojazen glede tega, kaj bo prinesla zima. Kot je izpostavil direktor družbe Eles mag. Aleksander Mervar,  v Sloveniji doslej sploh še nismo začutili prave energetske draginje, saj so dobavitelji imeli pogodbe sklenjene vnaprej in se bodo aktualne podražitve pri odjemalcih poznale šele v naslednjem obdobju. Ob tem je tudi spomnil, da nam v zadnjih letih ni uspelo zgraditi nobenega večjega proizvodnega objekta, da manjka zavedanje, da je treba večje proizvodne objekte, kot so vetrni parki, priključiti tudi v omrežje, pri čemer pa umeščanje infrastrukture v prostor po dosedanjih izkušnjah traja tudi do petnajst let. Eles se je po njegovih besedah na nove izzive začel pravočasno pripravljati in je tudi med vodilnimi na svetu pri uvajanju rešitev pametnih omrežij, vendar pa je elektroenergetski sistem celota, omrežje na nižjih napetostnih nivojih pa na prodor novih tehnologij in storitev še ni v celoti pripravljeno.
Da bo prihodnja zima težka, saj cene energentov ne kažejo, da se bodo kmalu umirile, je bil mnenja tudi predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica. Za ublažitev draginje bodo zato nujno potrebni ukrepi, pri čemer bo reagiral trg ali pa se bo zgodila regulacija. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da je distribucija sposobna premagati izzive, čeprav jim je letošnji izpad precejšnjega deleža omrežninskih prihodkov prizadejal veliko škodo. Hkrati je še pozval k racionalnemu obnašanju in opozoril, da v primerih, ko ne vemo, kako bomo nadomestili manjkajočo energijo, hitro pride do razmer, ko cene poletijo v nebo. Da je potrebno več optimizma, saj je slovenska energetika po zaslugi dosedanjega razvoja v zelo dobrem stanju, pa je dejal Marjan Eberlinc iz Plinovodov, ki je poudaril, da so energetiki doslej uspešno rešili vse težave. Ob tem je znova izpostavil težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj in dodal, da se sicer tudi sami pripravljajo na vključitev vodika kot energenta prihodnosti, ki odpira nove poslovne priložnosti. Da je lahko vsaka kriza tudi nova priložnost, je bil mnenja tudi generalni direktor Gen energije Blaž Košorok, ki je dejal, da živimo v času zatona fosilne energije in treba je razmišljati o nadomestkih, pri tem pa v Gen energiji stavijo na OVE in jedrsko energijo.
Mag. Jože Bajuk iz Petrola pa je omenil, da smo v Sloveniji zaradi reguliranih cen goriv dejansko v obdobju povečane karbonizacije, saj prodaja bencina in naftnih proizvodov v zadnjem obdobju močno narašča. Kot je dejal, bodo zaradi omenjenih ukrepov kratkotrajno tudi sami deležni izpada prihodkov, svojo prihodnost pa vidijo v diverzifikaciji virov in mešanici energentov, s poudarkom na povečevanju deleža OVE. Ob tem je tudi sam opozoril na težave z umeščanjem objektov v prostor ter na problem izgradnje infrastrukture, pri čemer stroški njene izgradnje že dosegajo vrednosti investicij v same proizvodne naprave.

 

Video vsebina

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.