Energetika

Obračunavanje omrežnine po novem ostaja

V Agenciji za energijo ne vidijo razlogov za preložitev prenove obračunavanja omrežnine. Nova metodologija naj bi stopila v veljavo 1. julija letos.

Obračunavanje omrežnine po novem ostaja

Iz Agencije za energijo so sporočili, da je Svet agencije na včerajšnji redni seji analiziral dosedanji potek uvajanja nove metodologije obračunavanja omrežnine in ni našel razlogov za njeno prestavitev. Agenciji je hkrati naložil naj še naprej zbira informacije in argumente, ki bi lahko vplivali na morebitno dopolnitev obstoječe metodologije. Kot je znano, so se govorice o tem, da naj bi znova preložili začetek uveljavitve prenovljenega sistema obračunavanja omrežnine – ta začne veljati 1. julija, pojavile potem, ko so na GZS dejali, da naj bi pristojno ministrstvo prisluhnilo njihovi zahtevi za odložitev uvedbe predlaganih novosti, ki naj bi pravičneje razdelile obračunavanje uporabe elektroenergetskega omrežja med odjemalci. 

Na sporočilo Sveta agencije so se že odzvali tudi na GZS in izrekli obžalovanje, da Agencija vztraja pri svoji odločitvi ter izrazili upanje, da bo zdaj ustrezno posredovala vlada oziroma ministrstvo za energijo, okolje in prostor, pri čemer pa pozabljajo na ključno vlogo agencije, in sicer, da je naloga neodvisnega regulatorja vzpostavljanje razmer za razvoj konkurenčnosti in zagotavljanje njenega delovanja ob upoštevanju zahtev za trajno, zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo ter, da mora biti regulator z namenom, da deluje v interesu vseh udeležencev na trgu, politično in finančno neodvisen.
V GZS so sicer pozdravili sklep, da naj Agencija še naprej zbira informacije in argumente, ki bi lahko vplivali na morebitno dopolnitev metodologije in izrazi pričakovanje, da bodo pri tem upoštevali tudi izračune njihove analize. Ob tem je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ponovila, da potrebuje gospodarstvo poleg prehodnega obdobja, kakršnega je že predlagalo ministrstvo, skrajšanje trajanja časovnih blokov in stroškovno sprejemljivejše prilagajanje odjema; znižanje tarifnih postavk za odjem in moč v vseh uporabniških skupinah oziroma postopno zviševanje tarifnih postavk, pri čemer bi morala biti večja teža na omrežnini za energijo, ker poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilagajanje odjema; večje stroškovno razlikovanje med tarifnimi postavkami posameznih časovnih blokov za večji finančni učinek za končnega odjemalca; poenotenje cenovnih signalov ter obračun omrežnine za moč glede na realizirano moč v posamičnem mesecu brez »penaliziranja« presežka določene obračunske moči.


 

Brane Janjič
O avtorju