Omenjene milijarde evrov naj bi namenili za uresničitev ciljev držav članic v zvezi z jedrsko energijo, in sicer le za podaljšanje življenjske dobe obstoječih reaktorjev in za gradnjo novih. Za uvajanje novih tehnologij, kot so mali modularni reaktorji in fuzija, pa naj bi potrebovali še dodaten denar.
Evropska komisija v osmem usmeritvenem jedrskem programu ocenjuje, da naj bi do leta 2040 bilo v EU že 90 odstotkov vse električne energije proizvedene iz nizkoogljičnih virov energije, med katerimi naj bi v posameznih državah pomembno vlogo odigrala tudi jedrska energija. Zmogljivosti jedrskih elektrarn v Evropi naj bi se tako z 98 GW leta 2024 do leta 2050 povečale za 11 odstotkov na 109 GW, od omenjenih 241 milijard evrov pa naj bi 205 milijard namenili za gradnjo novih velikih reaktorjev, 36 milijard evrov pa podaljšanju življenjske dobe obstoječih nukleark.
Objavljene smernice komisije naj bi EU pomagale ohraniti vodilno mesto v jedrski industriji, ob hkratnem upoštevanju najvišjih varnostnih standardov in odgovornem ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Po besedah Dana Jørgensena, evropskega komisarja za energijo in stanovanjsko politiko, potrebujemo « za uresničitev prehoda na čisto energijo vse rešitve z ničelnimi in nizkimi emisijami ogljika, pri čemer ima pri vzpostavljanju odpornega in okolju prijaznega energetskega sistema zelo pomembno vlogo tudi jedrska energija.«
Jedrska energija na globalni ravni zagotavlja desetino električne energije, v EU pa petino
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo IEA je po svetu v obratovanju 410 jedrskih reaktorjev, od tega 110 v dvanajstih državah EU. Trenutno je v gradnji še približno 63 jedrskih reaktorjev, od tega dobra polovica na Kitajskem, trije pa tudi v EU (eden na Slovaškem in dva na Madžarskem). Poleg tega so bile v zadnjih petih letih sprejete odločitve o podaljšanju življenjske dobe več kot 60 reaktorjev ali za 15 odstotkov globalne jedrske flote. Sprejeta je bila tudi večdržavna pobuda, katere cilj je potrojiti svetovne jedrske zmogljivosti do leta 2050, pri čemer se v večini strateških dokumentov izpostavlja vloga jedrske energije kot dopolnila obnovljivim virom energije pri doseganju zadanih energetskih in podnebnih ciljev. Letne naložbe v jedrsko energijo po svetu, ki zajemajo nove elektrarne in podaljšanje življenjske dobe obstoječih, pa so se v treh letih od leta 2020 povečale za skoraj polovico in presegle 60 milijard dolarjev.
Jedrske elektrarne sicer zagotavljajo desetino vse proizvedene električne energije na svetu, njihov delež pri oskrbi z elektriko v EU pa presega dvajset odstotkov.