Letošnji začetek leta v primerjavi z lani ni bil najbolj naklonjen proizvodnji hidroelektrarn, čeprav so te krepko presegle prvotne bilančne napovedi, ki se oblikujejo na podlagi dolgoletnega povprečja. Tako tudi podatki o letošnji proizvodnji hidroelektrarn potrjujejo, da smo imeli lani izjemno ugodne hidrološke razmere, letošnje pa se bolj približujejo dolgoletnemu povprečju. Domače hidroelektrarne so tako v prvih treh letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale 933,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za kar 22,2 odstotka manj kot v enakem času lani, a hkrati tudi za 21,5 odstotka več od prvotnih bilančnih napovedi.
Nad bilančnimi napovedmi tudi skupna proizvodnja
Nekoliko nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji je bila v prvem četrtletju tudi skupna proizvodnja, saj so vse elektrarne v prenosno omrežje oddale za 3,5 odstotka več elektrike, kot je bilo sprva napovedano, ali natančneje 3 milijarde 416,1 milijona kilovatnih ur. Poleg hidroelektrarn sta ključni delež k pokrivanju povpraševanja po električni energiji zagotovili nuklearna elektrarna Krško z oddanimi milijardo 514,6 milijona kilovatnih ur in termoelektrarna Šoštanj, ki je prispevala 816,9 milijona kilovatnih ur električne energije. Bistveno več električne energije kot lani so v tem času proizvedli tudi v ljubljanski TE-TOL, in sicer 142 milijonov kilovatnih ur (lani v istem obdobju »le« 56,3 milijona) ter v termoelektrarni Brestanica (letos 9,7 milijona, lani le 2,1 milijona kilovatnih ur).