Matevž Granda in Matevž Rožman sta zmagovalca javnega arhitekturnega natečaja za zasnovo polnilnega parka velikih moči za polnjenje električnih vozil, ki ga je po naročilu Elesa izvedal Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V pogovru sta nam razložila, kakšen je bil njun temeljni razmislek pri pripravi zmagovalne rešitve.
"Nekaj drugačnega"
»Želela sva narediti nekaj novega, nekaj drugačnega," je dejal Rožman. "Pri polnilnem parku gre za povsem novo tipologijo objekta, ki je še ne poznamo. Poznamo bencinske črpalke, na katere smo se navajeni pripeljati, natočiti gorivo, plačati in se odpeljati v nekaj minutah. Tukaj pa je logika drugačna, ker se postanek za polnjenje naenkrat podaljša na vsaj kake pol ure. Postavi se vprašanje, kaj v teh pol ure početi, kako preživeti ta čas.«
Kot je dodal Granda, so se jim zelo pomembni zdeli tudi vidiki varnosti. "Kako ta čas preživeti v varnem okolju in kako lahko ta prostor doživljaš na različne načine. Nekdo potrebuje samo miren kotiček za počitek, nekdo drug potrebuje možnost za kratko rekreacijo, nekdo za okrepčilo. Izziv je bil, kako te zelo različne funkcije združiti v enoten prostor, ki to omogoča.«
(vizualizacija: Z.O.P.)
Atrijska zasnova in stene iz zbite zemlje
Zato sta se odločila za atrijsko zasnovo, ki omogoča, da uporabniki do vseh storitev in objektov dostopajo, ne da bi morali prečkati kakšno cesto. Pomembna pa se jim zdi tudi sonaravnost rešitve. "Nisva želela ostati samo pri razogljičenju prometa, ki ga omogočajo tovrstni polnilni parki. Želela sva tudi razogljičenje arhitekture, zato sva se odločila za naravne materiale, in sicer za zemljo in les," je povedal Granda. Atrij polnilnega parka bo tako denimo obdan s stenami iz zbite zemlje, gradbenega materiala z najnižjim ogljičnim odtisom.
*Celoten pogovor z arhitektoma Matevžem Grando in Matevžem Rožmanom boste lahko prebrali v novi številki revije Naš stik, ki izide v ponedeljek, 16. junija.