Skupina HSE, katere del so tudi Dravske elektrarne, ima veliko načrtov vezanih na uvajanje obnovljivih virov energije. V HSE načrtujejo izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, izgradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak, postavitev večjih vetrnih elektrarn, izrabo geotermalne energije in izkoriščanje sončne energije. Kot pravi izvršni direktor investicij v HSE Miha Pečovnik, imajo pripravljenih celo vrsto zanimivih projektov, ki so usmerjeni k doseganju zastavljenih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in zelenemu prehodu: »Se pa pri njihovi izpeljavi precej zatika, predvsem zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor.« 

Kot vse kaže, naj bi se v kratkem premaknilo vsaj pri načrtovani postavitvi sončne elektrarne Zlatoličje-Formin, saj je vlada včeraj zanjo sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot so pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor, je Uredba o DPN vključevala številne faze usklajevanja, pri čemer so vpletene občine Starše, Hajdina, Gorišnica in Markovci v postopku priprave državnega prostorskega načrta podale pozitivno mnenje. Prav tako pa ni bilo bistvenih pripomb na razgrnjena gradiva s strani zainteresirane javnosti.

Skupna dolžina načrtovanih sončnih panelov, ki jih bodo postavili na dovodnih in odvodnih kanalih HE Zlatoličje in Formin, znaša dobrih devet kilometrov, pri čemer njihova moč v samem državnem prostorskem načrtu zaradi napredka tehnologij ni natančno opredeljena, podaja pa robne pogoje za umestitev posegov v prostor, pri čemer je predvidena izhodiščna moč približno 30 MW, ocenjena skupna proizvodnja pa okoli 37 GWh na leto.