Iskalnik

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos nadgrajujejo projekt povezovanja študentov z gospodarstvom, in sicer s serijo različnih dogodkov in aktivnosti, namenjenih pridobivanju praktičnih znanj in gradnji kariere že med študijem, ki so ga poimenovali karierni mesec Elektrotehnike+.

Ključni cilj Energetske skupnosti je razširiti pravila in načela notranjega energetskega trga EU na države v jugovzhodni Evropi, črnomorski regiji in širše na podlagi pravno zavezujočega okvira.

Na Dunaju te dni poteka osmi pregledovalni sestanek pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, na katerem razpravljajo o aktualnih vprašanjih povezanih z uporabo jedrske energije.

EU je lani uvozila 720,4 milijona ton energentov v vrednosti 375,9 milijarde evrov. Uvoz se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal tako po vrednosti (za 16,2 odstotka) kot po količini (za 7,1 odstotka).

Skupina HSE je ključni proizvajalec električne energije iz slovenskih rek, pri čemer so njihove hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi lani proizvedle kar 4.127 GWh električne energije, na ravni Slovenije pa več kot 34 odstotkov vse električne energije in več kot 68 odstotkov vse proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije.

Vlada je sprejela Okvir za izdajo obveznic Republike Slovenije, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev (Sustainability-linked bond – SLB). Gre za nov korak pri financiranju trajnostnih projektov in izpolnjevanju okoljskih ciljev države.

Evropska komisija je vzpostavila tri nova evropska partnerstva, med njimi tudi partnerstvo za fotovoltaiko. Nova partnerstva v okviru programa Obzorje Evropa bodo spodbujala rast, trajnostnost in odpornost ter prispevala k globalni konkurenčnosti Evrope.

Načrt predvideva obsežno financiranje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, spodbujanje trajnostnih naložb in podporo pri prehodu v brezogljično družbo.

Vlada je potrdila predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za jedrske raziskave in priloženega finančnega protokola, s čimer so izpolnjeni pogoji za dodelitev polnopravnega članstva v eni največjih in najuglednejših raziskovalnih organizacij na svetu.

Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO₂ v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).