Zgodovina izrabe premoga v Šaleški dolini se je začela 11. aprila 1875, ko je bil prevrtan glavni lignitni sloj, vse od takrat pa so v velenjskem rudniku nakopali že več kot 252 milijonov ton premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero so presegli odkop 5 milijonov ton premoga v enem letu. Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so še leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, 14 let pozneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje, kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let pozneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja.
Danes se proizvodnja premoga, ki je odvisna predvsem od porabe Termoelektrarne Šoštanj, giblje okrog 3,5 milijona ton na leto. V Premogovniku poslovanje gradijo predvsem na tradiciji in lastnem znanju ter s tehnološko opremo, ki so jo razvili sami. Aktivno sodelujejo tudi pri nekaterih ključnih mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektih, sofinanciranih s strani evropskih skladov, ki podpirajo visok tehnološki razvoj, inovacije njihovih zaposlenih pa so vsako leto med prejemniki najvišjih regionalnih in tudi državnih priznanj.
Trenutno na dan nakopljejo okoli 13 tisoč ton premoga
V jami Premogovnika Velenje trenutno delujeta dva odkopa. Z obeh v teh dneh pridobijo dobrih 13.000 ton premoga na dan, pri čemer je ta hip na deponiji približno 300.000 ton premoga. Marca so sicer v Premogovniku kljub oteženim razmeram povezanim z varnostnimi ukrepi zaradi epidemije celo presegli prvotne načrte, zasluga temu pa gre tudi pravočasni pripravi odkopnih polj. Tako so v 23 delovnih dneh prejšnjega meseca izdelali kar 771 metrov novih prog in 10 metrov pretesarb, pri tem pa vgradili tudi 20.583 segmentov ločnega podporja. Poleg tega so v odvoznih progah obeh delujočih odkopov izdelali tudi dve sidrni barieri, pri čemer je bilo v navedenem delovnem procesu udeleženih »le« 278 zaposlenih, kar pomeni svojevrsten dosežek. V Premogovniku Velenje so namreč več kot 700 metrov novih prog v enem mesecu nazadnje izdelali marca 2012, ko so s 375 zaposlenimi izdelali kar 861,3 metra novih prog.
Drugače pa v Premogovniku ob visokem jubileju izpostavljajo, da se prihodnosti po opustitvi rudarjenja ne bojijo, saj imajo akumuliranega veliko znanja z visoko dodano vrednostjo, kot so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranja, načrtovanja, elektronike, remontov, izdelave rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. (bj)