Srečanja se je udeležilo več kot 450 udeležencev, med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, pa so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost. Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, v Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje. In poudaril, da je sedaj čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti, predvsem v obdobju vojn, omejevanja trgovanja s surovinami, energijo in hrano ter trgovinskih ukrepov, ki postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil.
Direktorica za uveljavljanje notranjega trga na Generalnem direktoratu za notranji trg, industrijo, podjetništvo in malo gospodarstvo Evropske komisije Mary Veronica Tovšak Pleterski je v nadaljevanju izpostavila, da se na Evropski komisiji zavedajo prevelike razdrobljenosti enotnega trga, zato želijo poglobiti enotni trg ter spodbuditi k nadaljnjemu odpravljanju preostalih čezmejnih ovir, tudi tistih, ki zavirajo pretok kapitala in s tem tudi naložbe, je dejala, Med cilji nove komisije je med drugim izpostavila zmanjšanje regulatornih ovir in upravnih bremen. Zaveda se, da energetsko intenzivne panoge nujno potrebujejo cenovno dostopno in splošno razpoložljivo razogljičeno energijo. Nedavno dosežen dogovor o Aktu o kritičnih surovinah je namenjen podpori pri pridobivanju, rafiniranju in recikliranju kritičnih surovin v Evropski uniji. »Evropa bi morala ostati glavna proizvajalka neto ničelnih tehnologij. Našo industrijo moramo razogljičiti na način, ki bo vodil do konkurenčne prednosti na področju čistih tehnologij,« je bila jasna in dodala, da bo v prvih sto dneh novega mandata komisija predlagala tudi Dogovor o čisti industriji, pri čemer sta ključni gonili konkurenčnosti zagotovitev vodilnega položaja na področju tehnologije in digitalna preobrazba.
Udeležence je nagovoril tudi predsednik Vlade dr. Robert Golob, ki se je med drugim dotaknil tudi področja energetske varnosti, s katero se po njegovih besedah vlada intenzivno ukvarja. Poudaril je, da je Slovenija s podpisom sporazumov z Alžirijo in Azerbajdžanoma postala energetsko neodvisna od enega samega dobavitelja plina. Omenil je tudi nov sistem obračunavanja omrežnin in dejal, da za gospodarstvo ni mogoče uvesti regulacije cen kot za gospodinjstva. Je pa ob tem napovedal oblikovanje posebne delovne skupine, v kateri bodo predstavniki GZS in MOPE, ki bo proučila, ali sedanji tarifni sistem res uveljavlja načelo pravičnosti in je sorazmeren. Na osnovi analize pa naj bi nato s prihodnjim letom preučili tudi možnost, da se preko posebnega zakona poseže v »uteži« nove metodologije obračuna omrežnin.
Kakovostna in zanesljiva energetska oskrba je temelj družbe in gospodarstva
Na okrogli mizi o prihodnosti oskrbe z energijo so svoje poglede soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in urednik in novinar Dela Ali Žerdin. Po besedah Martina Novšaka je energetska oskrba temelj standarda razvoja družbe in gospodarstva. Vsaj na področju električne energije, ki jo zelo težko skladiščimo, mora naša država težiti vsaj k povprečni samozadostnosti in imeti rezerve za obdobja izven energetskih špic. Energetska samostojnost pomeni tudi državno samostojnost. »Slovenija je ravno tako velika, da mora poskrbeti zlasti pri elektriki za primerno oskrbo, pri drugih virih pa za primerne zaloge.« Kot najprimernejšo kombinacijo vidi obnovljive vire in jedrsko energijo, pri kateri imamo 40-letne izkušnje. Pomembno je zagotavljanje nizkoogljičnosti in konkurenčnosti cen za gospodarstvo. Rezerve vidi pri hidroenergiji. Izpostavil je, da Slovenija potrebuje dolgoročno energetsko strategijo, ki jo mora pripraviti skupina različnih strokovnjakov. NEPN je po mnenju Novšaka treba pred pošiljanjem v Bruselj najprej realno ovrednotiti.
Matjaž Han je izrazil upanje, da bo Evropa revidirala nekatere svoje pretekle odločitve na področju zagotavljanja konkurenčnosti, regulative ter zelenega prehoda. Prav slednjega vidi kot potrebnega, a, kot poudarja, »ga je lepo napisati, a brez denarja ga ne bo mogoče izvesti.« Glede najboljšega energetskega miksa zagovarja obnovljive vire energije ter jedrsko energijo. Pri hidroenergiji je izpostavil potrebo po hitrejšem umeščanju v prostor. Glede industrije je bil Han zelo jasen, da jo je treba ohraniti v Evropi in posledično v Sloveniji. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po večjih vlaganjih v nove tehnologije, znanost in inovacije.
Ali Žerdin pa se »najbolj boji trditve, da ni alternativ.« Osebno zagovarja jedrsko energijo, vendar postane zadržan, če sliši, da naj ne bi bilo alternative zelo velikemu jedrskemu bloku. Kot možno alternativo vidi male modularne reaktorje, zato se mu zdi pomembno, da začne že danes Slovenija šolati kadre – če treba na vrhunskih univerzah v tujini, ki bodo tudi sledili strokovnim, tehnološkim in znanstvenim prebojem na tem področju. »To je točka, od katere je odvisno, kako se bo Slovenija umeščala na energetski zemljevid prihodnosti.« Martin Novšak je bil do tega predloga kritičen. Mali modularni reaktorji niso novost, vendar na tem področju »tako kot pri fuziji rabimo še določen čas.« Je sicer zagovornik, da se razvoj na tem področju nadaljuje, a v sam razvoj ne polaga velikih upov.
Na srečanju sprejeta posebna deklaracija
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob koncu srečanja povzela deset konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave in z izvedbo katerih naj bi zagotovili večjo konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije. Med ukrepi, povezanimi z zagotavljanjem energetske varnosti so v njej izpostavili potrebo po zagotovitvi samooskrbe z električno energijo, in sicer s sprejemanjem odločitev, ki vodijo v postopno zmanjšanje uvozne odvisnosti ter dolgoročno zagotovitev konkurenčnih cen za gospodarstvo. Nadalje, treba je nadaljevati z aktivnostmi priprave analiz in dokumentacije za projekt JEK2 z namenom možnosti njegove objektivne presoje ter nadaljevati tudi z aktivnostmi umeščanja načrtovanih večjih hidroelektrarn v prostor. V prvi polovici naslednjega leta je treba oblikovati kompetentno in uravnoteženo strokovno skupino, sestavljeno iz energetsko-tehničnih, ekonomskih in okoljskih strokovnjakov ter predstavnikov gospodarstva, s podeljenim mandatom za pripravo in izvedbo ovrednotenja različnih možnih scenarijev prihodnje energetske oskrbe. Na tej osnovi pa j treba začeti tudi s pripravo optimalne strategije razvoja slovenske energetike do leta 2050. Gospodarstvo ob tem pričakuje, da bo jedrska energija v strategiji imela ključno vlogo ter da bo strategija vključevala tudi dolgoročno načrtovanje in usklajevanje različnih energetskih virov ter tehnologij ob cilju razogljičenja. V oblikovanje, načrtovanje in izvajanje strategije razvoja slovenske energetike do leta 2050. pa je treba vključiti tudi gospodarska in kmetijska združenja in organizacije. V GZS ob tem še opozarjajo, da je treba še pred posredovanjem na Evropsko komisijo preoblikovati in primerno tehnično in finančno ovrednotiti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0), pri tem pa povečati finančne spodbude za gospodarske subjekte za prehod na nizkoogljične tehnologije in izboljšanje energetske učinkovitosti.