Družba ARAO praznuje 25 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1991 z namenom, da uredi ravnanje z radioaktivnimi odpadki in zagotovi pogoje za trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na področju Slovenije. ARAO je edina specializirana strokovna organizacija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v državi, ki je pooblaščena za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki obsega: ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz medicine, raziskav in industrije, vključno s prevozom odpadkov, pripravo in skladiščenjem, načrtovanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz jedrske elektrarne Krško (NEK) in v tem okviru načrtovanje in izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), vzdrževanje in nadzor zaprtih odlagališč jalovine nekdanjega Rudnika urana Žirovski Vrh. Poleg tega ARAO nudi tudi strokovno podporo državnim ustanovam, pri čemer še posebej veliko znanja in izkušenj zahteva priprava strateških dokumentov s področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
Naloge ARAO do 2025
Naloge ARAO v naslednjem desetletju določa aprila 2016 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16-25, Uradni list RS, št. 31/16). Te naloge so poleg načrtovanja in izgradnje odlagališča NSRAO še izvajanje javne službe na področju ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki ter javne službe na področju dolgoročnega nadzora, upravljanja in vzdrževanja zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine na območju Rudnika Žirovski Vrh. Ob tem ARAO proučuje tudi možnosti ravnanja in odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov (VRAO) in predelave izrabljenega goriva in nudi podporo državnim ustanovam pri pripravi strateških dokumentov.
Javna služba na področju ravnanja z institucionalnimi RAO
ARAO nadaljuje opravljanje javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo v medicini, raziskavah in industriji. Kot upravljavec mora poskrbeti za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za centralno skladišče radioaktivnih odpadkov za nadaljnjih 10 let, saj se njegova veljavnost izteče aprila 2018. Ocenjeno je, da če ne bo nepredvidenih dogodkov, bo v skladišču dovolj prostora za potrebe do leta 2022, ko je predviden začetek obratovanja odlagališča NSRAO in bo glavnina odpadkov iz centralnega skladišča v njem trajno odložena.
Načrtovanje in izgradnja odlagališča NSRAO
Prvi poskus pridobitve lokacije za odlagališče NSRAO se je neuspešno končal leta 1993, zato je ARAO kasneje zasnoval nov pristop, ki je vključeval tudi javnost. Po dolgotrajnem postopek umeščanja odlagališča NSRAO z vključevanjem javnosti je bila lokacija Vrbina v občini Krško decembra 2009 potrjena z državnim prostorskim načrtom. Finančni in terminski načrt izvedbe pa je bil potrjen z investicijskim programom julija 2014.
Glede na cilj Resolucije, da v Sloveniji čim prej trajno rešimo vprašanje odlaganja NSRAO. ARAO nadaljuje načrtovanje odlagališča NSRAO. Gre za silosni tip odlagališča na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki ga načrtujejo v dveh scenarijih: po osnovni varianti bo v odlagališče odloženih le polovica NSRAO iz NEK, za katero je odgovorna Republika Slovenija, in vsi NSRAO, ki v Sloveniji nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji; če bo na osnovi meddržavne pogodbe prišlo do dogovora z Republiko Hrvaško, pa bodo po razširjeni varianti zmogljivosti odlagališča povečane in bo odložena tudi polovica NSRAO iz NEK, za katero je odgovorna Republika Hrvaška.
Za gradnjo odlagališča je že zagotovljeno razpolaganje z vsemi potrebnimi zemljišči. Rezultati leta 2015 zaključenih terenskih raziskav se ujemajo z že zbranimi podatki in potrjujejo, da je lokacija primerna za izgradnjo izbranega pripovršinskega silosnega tipa odlagališča. V zaključni fazi izdelave sta projektna dokumentacija za presojo vplivov na okolje in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg poročila o vplivih na okolje ARAO pripravlja tudi Osnutek varnostnega poročila in ostalo pripadajočo dokumentacijo ter novo iteracijo varnostnih analiz in meril sprejemljivosti za odložene odpadke. Za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja so bile narejene dodatne analize poplavnosti območja odlagališča.
Vzporedno projektant odlagališča izvaja vse potrebne aktivnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov. Zabojnik ima v konceptu odlaganja pomembno vlogo, saj je prva od pregrad pri izolaciji odpadkov od okolja. V kratkem bo izdelan prvi prototip zabojnika, namenjen testiranjem in umerjanju računskih modelov zabojnika.
V nadaljevanju so prioritetne naloge: izvedba postopka presoje vplivov na okolje, za katero je dokumentacija v zaključni fazi priprave; presoja čezmejnih vplivov, h kateri bodo skladno z zakonskimi zahtevami povabljene sosednje države, pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ter
pridobitev soglasja URSJV k gradnji. Gradnja odlagališča bo predvidoma po ocenah trajala tri leta, in sicer od 2018 do 2020. Leta 2021 je predviden začetek poskusnega obratovanja.
Dolgoročno ravnanje z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom po koncu obratovanja jedrskih objektov
ARAO glede dolgoročnega ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (odgovornost za dolgoročno ravnanje z izrabljenim gorivom preide na ARAO po koncu obratovanja NEK oziroma TRIGA) proučuje možnosti predelave oziroma odlaganja izrabljenega goriva ter vzporedno razvija dve rešitvi odlaganja: na eni strani sodeluje v pobudah za razvoj mednarodnega geološkega odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Ta rešitev je zanimiva predvsem za države z majhnim jedrskim programom, kot je Slovenija. Hkrati za primer, če bi se v naslednjih desetletjih izkazalo, da skupno odlagališče več držav ni mogoče, za odpadke iz lastnega jedrskega programa načrtuje tudi geološko odlagališče v Sloveniji.
Javna služba na področju dolgoročnega nadzora, upravljanja in vzdrževanja zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine na območju Rudnika Žirovski Vrh
Rudarska in hidrometalurška jalovina, ki sta nastali pri pridobivanju in predelavi uranove rude na Žirovskem Vrhu, se v skladu s slovensko zakonodajo obravnavata kot radioaktivni odpadek. Odloženi sta na dveh odlagališčih na območju Žirovskega Vrha. Na že saniranem in zaprtem odlagališču Jazbec je ARAO decembra 2015 začel opravljati javno službo, ki obsega dolgoročni nadzor, vzdrževanje in upravljanje odlagališča. Na odlagališču Boršt še poteka sanacija terena in ko bo zaključena (predvidoma v 2018), bo ARAO opravljal javno službo tudi na tem območju.
Podpora državnim ustanovam
Vlada Republike Slovenije je ARAO leta 2015 pooblastila za sodelovanje pri pripravi Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in izrabljenega goriva. Ob tem ARAO državnim ustanovam nudi strokovno podporo pri pripravi celovitih programov ravnanja z RAO in izvaja prenos dobrih praks iz tujine. Tako ima Slovenija vse ustrezne kompetence za celovito ravnanje z RAO in tako ustrezno strokovno podporo uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij.