Konferenca se sestaja enkrat letno in predstavlja najvišjo obliko odločanja v tej mednarodni organizaciji. Generalne konference se je udeležila tudi slovenska delegacija, sestavljena iz predstavnikov zunanjega ministrstva, Uprave RS za jedrsko varnost in Ministrstva za infrastrukturo, poleg njih pa tudi predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke, Instituta Jožef Stefan in GEN-Energije. Za predsednico konference je bila soglasno izvoljena vodja slovaškega upravnega organa za jedrsko varnost Marta Žiakova.
Letošnja generalna konferenca je poleg plenarne razprave imela tudi vrsto tematskih dogodkov, kjer je bil predstavljen napredek IAEA in držav članic na različnih področjih od usklajenosti med jedrskim varovanjem in jedrsko varnostjo, odprtih vprašanj in pobud glede nove konference o Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, uporabe fuzijske energije in napredka poskusnega termonuklearnega reaktorja ITER, do priprave na mednarodno konferenco o jedrski znanosti in razvoju.
Plenarni del zasedanja je obsegal govore predstavnikov držav članic in tudi nagovor generalnega direktorja IAEA g. Jukija Amana, ki pa ga je tokrat precej skrajšal in opravil preko videa, ker je odsoten zaradi okrevanja po bolezni.
V sredo, 20. 9. 2017, je izjavo na plenarnem zasedanju podala slovenska delegacija. Veleposlanik Andrej Benedejčič je poudaril pomembnost nadaljevanja skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA) in dobro delo IAEA pri verifikaciji iranskega jedrskega programa. Zavzel se je za odprtost sklada za tehnično sodelovanje za vse države članice in pomembnost stabilnega vplačevanja v ta sklad. V zvezi z nacionalnimi dejavnostmi je omenil sprejem Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, varno obratovanje NEK in potek posodobitev v okviru načrta nadgradnje varnosti, ki poteka brez zastojev. Poudaril je tudi dejavnosti na področju jedrskega varovanja tako v IAEA kot tudi znotraj OVSE in pomembnost sodelovanja med različnimi mednarodnimi organizacijami. Izpostavil je stalno slovensko podporo pri krepitvi vloge žensk in enakosti spolov na vseh področjih delovanja IAEA, vključno z vodstvenimi položaji.
Vzporedno z delom generalne konference je potekal dvodnevni znanstveni forum z naslovom "Jedrska tehnologija in klimatske spremembe – blažitev, nadzor in prilagajanje", kjer so predstavili dejstva, kot npr. kako klimatske spremembe vplivajo na vodne vire v Kostariki, kako namerava Finska z jedrsko energijo izpolniti svoje zaveze do pariškega sporazuma, na Filipinih pa z obsevanjem morske trave in uporabo izvlečka takšne trave vplivajo na pridelek riža.
Slovenski predstavniki jedrskega upravnega organa so se srečali beloruskimi kolegi, da bi dogovorili zadnje korake pred podpisom sporazuma o soglasju o izmenjavi informacij med obema upravnima organoma.
Slovenija, Češka, Slovaška in Madžarska so imele sestanek jedrskih regulatorjev, kjer so se seznanili z novostmi v upravnih organih od zadnjega sestanka in se seznanili z aktualnimi vprašanji in usklajenim pristopom glede mednarodnih dogodkov, kot npr. priprava poročila o tematskem pregledu jedrskih elektrarn in pripravah na pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti, ki bo prihodnje leto.
Srečanje visokih predstavnikov jedrskih regulatorjev je obravnavalo upravni okvir za varno uporabo sevanja in za učinkovito ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Oddelek za tehnično sodelovanje IAEA je pripravil redni letni sestanek za evropsko regijo.
Slovenija bo po koncu generalne konference zaključila dveletni mandat v 35-članskem Svetu guvernerjev IAEA, ki usmerja delo te ustanove med dvema generalnima konferencama.