Energetika

Akademija distribucije Elektro Maribor

Včeraj v Mariboru potekal drugi regionalni posvet o Energetskem konceptu Slovenije, na katerem so opozorili na najbolj pereča odprta vprašanja.
Akademija distribucije Elektro Maribor
Elektro Maribor je v okviru Akademije distribucije, ki je namenjena obravnavi aktualnih vprašanj s področja energetike, ponovno organiziral regionalni posvet o Energetskem konceptu Slovenije, pri čemer je tokrat bilo izhodišče decembrska objava zadnje različice tega dokumenta. Pristojno ministrstvo pripombe nanj zbira do 15. januarja, zato se, kot je dejal predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, zdi smiselno, da energetiki tudi širšo javnost opozorijo na nekatere pomisleke in dodatne predloge, ki jih še imajo v zvezi s tem dokumentom. Ob tem je večkrat poudaril, da gre za enega ključnih dokumentov, ki bi nas lahko ob sprejetju napačnih izhodišč pahnil v energetsko revščino, poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter povzročil škodo v okolju. 

Zaradi tega v Elektru Maribor predlagajo, da se k trem osnovnim stebrom energetske politike v Energetskem konceptu pridružita še dva, in sicer čim manjši vpliv na zdravje ter sprejemljivost oskrbe z energijo. Kot smo še lahko slišali v uvodni predstavitvi k širši razpravi, so v družbi podrobno proučili tudi zadnjo različico dokumenta, v kateri so sicer bile upoštevane nekatere prejšnje pripombe, je pa v njej še vedno precej nedoslednosti. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju celotno gradivo predloga EKS, da bi doseglo potrebne standarde strateških dokumentov državnega pomena, pred nadaljnjo obravnavo zaradi neskladnosti časovnega okvira predloga EKS z Energetskim zakonom, nepopolne strukturiranosti predloga in določenih vsebinskih pomanjkljivosti temeljito dopolniti, strokovno uskladiti in ustrezno urediti. 

Ob tem  je direktor področja distribucije v Elektru Maribor Silvo Ropoša, opozoril še na pomen usklajenosti in robustnosti prenosnih omrežij in predlagal, da se tudi desetletni investicijski načrt vlaganj v podzemna omrežja, ki je že pripravljen, vnese v Energetski koncept. Kot je dejal, nameravajo distribucijska podjetja do leta 2026 obseg podzemnih vodov z dosedanjih 45 povečati na 51 odstotkov ter za to v vseh petih distribucijskih podjetjih porabiti 660 milijonov evrov lastnih in še 630 milijonov evrov tujih sredstev. Poleg tega je omenil, da bi morali v koncept vnesti tudi nekatere nove ugotovitve in vanj umestiti ustrezno povezavo obnovljivih virov energije in hranilnikov, podrobnejšo opredelitev koncepta samooskrbe, ki naj obsega tudi prilagajanje proizvodnje elektrine energije in odjema ter potrebo po prilagoditvi omrežja na povečan odjem zaradi električnih vozil in uporabe toplotnih črpalk. Nujno pa je ob tem oblikovati tudi ustrezen tarifen sistem, ki bo sledil sedanjemu razvoju in spremembam v sistemu.

Brez energetskega koncepta se bodo investitorji težko odločali za naložbe

Zanimivi so bili tudi pogledi direktorja Direktorata za energijo mag. Jožeta Dimnika, ki je poudaril, da v zvezi s sprejemom tega dokumenta še v tem mandatu ostaja optimist, da pa je nujno, da najprej svoje poglede na energetsko prihodnost Slovenije najprej poenoti stroka. Ob tem je pozdravil pobudo Elektra Maribor in drugih strokovnih organizacij za takšne razprave, a dodal, da bo treba izhodišča tega dokumenta, ki bodo imela velik vpliv na ustvarjanje prihodnjega BDP-ja ter konkurenčnost slovenskega gospodarstva, širše predstaviti tudi širši javnosti. Kot je še dejal, se zaveda in razume, da si energetska stroka želi konkretnejših opredelitev že v Energetskem konceptu, a bo po mnenju ministrstva že precejšen uspeh, če se bomo vsi skupaj uspeli dogovoriti vsaj o tem, katerim ključnim ciljem želimo slediti. Določene okvire smo si sicer postavili že s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma, naš ključni cilj pa mora biti po besedah Dimnika postopno razogljičenje. Kot je še dejal, brez potrditve energetskega koncepta, ne bomo imeli dolgoročnega vpogleda v prihodnost naše energetike, s tem pa tudi investitorji ne ustrezne podlage za odločanje.

V nadaljevanju so se sicer vsi udeleženci okrogle mize - predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Agencije za energijo, Elektra Maribor, Holdinga slovenskih elektrarn, Energetike Maribor, SODO, ENERGAP Energetske agencije za Podravje, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Sindikata dejavnosti energetike Slovenije in Obrtne cone Tezno, strinjali, da takšen dokument nujno rabimo in bi ga morali čim prej sprejeti, drugače ga utegne doleteti usoda prejšnjega NEP.

Sicer pa je bilo v okviru nadaljnje razprave slišati kar nekaj zanimivih pogledov, ki so se sicer bolj nanašali na splošno energetsko politiko kot na sam koncept. Tako je denimo direktorica Agencije za energijo Duška Godina poudarila, da bo treba javnosti na ustrezen način, tudi s konkretnimi številkami, predstaviti, da ustrezna kakovost oskrbe z energijo ni samoumevna in da nas bo prehod v nizkoogljično družbo tudi nekaj stal. Stanislav Vojsk iz SODO je izpostavil, da bo treba distribucijsko omrežje na nove izzive in zahteve še pripraviti, v tej luči pa tudi poiskati vire financiranja nadgradnje omrežja. Ljubo Germič iz mariborske Energetike je dejal, da se pri sikanju virov oskrbe v prihodnosti pogosto pozablja tudi na pomen daljinskega ogrevanja in hlajenja, pri čemer pa gre za sisteme, ki bodo nosilci sprememb v urbanih območjih v EU, v katerih naj bi po ocenah strokovnjakov do leta 2050 živelo že 84 odstotkov vseh prebivalcev. Po njegovih besedah bomo zato precej energije tudi v prihodnosti porabili za ogrevanje in hlajenje, zato je še toliko pomembneje, da v čim večji meri koristno izrabimo tudi odvečno toploto. Hkrati je opozoril, da izvedba energetskega koncepta brez podpore in razumevanja širše javnosti ne bo izvedljiva ter dodal, da je prvi korak k večjemu razumevanju jasna opredelitev, kaj naj bi nizkoogljični viri sploh bili.
Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje je povedala, da v vseh teh razpravah o bodočih scenarijih pogreša konkretnejše ocene potrebnih finančnih sredstev in možnih rešitev financiranja oziroma tesnejšo vključitev ministrstva za finance, ki bi moralo predlagati tudi potrebne finančne instrumente za dosego zastavljenih ciljev.

Tudi v nadaljevanju razprave je bilo še slišati, da bi potrebovali več sodelovanja in usklajenosti med vpletenimi ministrstvi ter, da je precejšen problem tudi dejstvo, da še nimamo določene splošne razvojne politike. Prav tako pa so razpravljalci izpostavili, da v kolikor ne bomo uspeli začrtati lastne energetske prihodnosti in izoblikovati svojo strategijo, se ne bomo imeli na ravni EU o čem pogajati.

Brane Janjič
O avtorju