Ambiciozen akcijski program za alternativna goriva

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo Akcijski program za alternativna goriva v prometu, v katerem poudarja, da je glede na dejstvo, da promet prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in je pomemben vzrok za onesnaženost zraka v mestih, edina trajna rešitev prehod na trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami ogljika in onesnaževal zraka. 
Ključnega pomena za dosega tega cilja so spodbujanje hoje in kolesarskega prometa ter promocija in povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa (JPP) ter vse večja uporaba vozil na električni oziroma alternativni pogon. Tako naj bi v naslednjih štirih letih v mestnih območjih in za povezave mest s kraji v zaledju uredili več kot tisoč kilometrov kolesarskih površin ter ustreznih rešitev za pešce. 
Predvidene so subvencije za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin in spodbude za zamenjavo vozil JPP razreda EURO IV ali manj z vozili na alternativna goriva, predvsem v krajih s slabšo kakovostjo zraka. Do leta 2030 bodo morali vsi avtobusi za JPP ustrezati najsodobnejšim okoljskim zahtevam. Predvidena sta tudi dva pilotna projekta za izvajanje JPP z avtobusi na električni pogon in pilotni projekt z avtobusi na vodikove gorivne celice. 
Ob tem bo Slovenija po letu 2025 omejila prvo registracijo osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij M1 in MG1 ter N1, ki imajo po deklaraciji proizvajalca višji delež CO2 od 100 g/km, in po letu 2030 to mejo znižala na od 50 g/km – za primerjavo, danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Optimalni scenarij predvideva povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativni pogon v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov na 20 odstotkov do leta 2030. 
Zato se bodo do uskladitve cen vozil na električni pogon v primerjavi z vozili na bencin ali dizel subvencionirali nakupi električnih vozil (7.500 evrov) in priključnih hibridov (4.500 evrov) ter ohranile druge spodbude, kot je oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu. 
Uporabo vozil na električni pogon naj bi spodbudili tudi s pozitivno diskriminacijo za vozila na električni pogon pri parkiranju, uporabi določenih prometnih površin, posebnih oznak ali registrskih tablic, s poenostavljenimi postopki za dodelitev subvencij (prodajalci bodo za upravičenca uredili vso dokumentacijo in dokazila), z omogočanjem prodaje testnega vozila na električni pogon kot novega, za katerega bi upravičenec lahko uveljavljal subvencijo, s postavitvijo polnilne infrastrukture za večstanovanjske objekte in z drugimi ukrepi iz akcijskega programa. 
Pri težkih tovornih vozilih je predvideno sofinanciranje nakupa ali predelave vozil na dvogorivne sisteme (motorji, ki ob dizelskem gorivu uporabljajo tudi plin) z uporabo utekočinjenega zemeljskega plina, med letoma 2020 in 2030 pa je predvideno tudi postopno naraščanje deleža težkih tovornih vozil, ki bodo uporabljala čisti biodizel, in sicer z 0 na 10 odstotkov. 
V akcijskem programu je predvidena tudi zagotovitev polnilne infrastrukture. Slovenija že ima 31 hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem omrežju in več kot 400 polnilnih mestih v naseljih. Spodbujala se bo še postavitev javne polnilne infrastrukture v občinskih središčih in večjih krajih v Sloveniji ter polnilne infrastrukture za večstanovanjske zgradbe in v zasebni uporabi. Z evropskimi sredstvi se bo postavilo 77 hitrih polnilnic in 11 ultra hitrih polnilnic ter sofinanciralo 50 hitrih polnilnic v območju večstanovanjskih zgradb. 
Akcijski program tudi spodbuja postavitev počasnih polnilnic pri zaposlovalcih, da se bo omogočilo polnjenje električnih vozil za službene namene in za zaposlene za polnjenje med delovnim časom. Predvideva se postavitev infrastrukture za stisnjen zemeljski plin v vseh 12 mestnih občinah in Zasavju, in sicer do konca 2020, ob tem pa so predvidene tri lokacije s polnilnicami na Sredozemskem koridorju in dve na Baltsko-jadranskem. V drugi polovici 2019 bodo začele delovati tudi tri polnilnice na utekočinjen zemeljski plin, predvidene pa so tudi štiri oziroma osem polnilnic za vodik.