Vlada RS je na 107. redni seji 27. oktobra določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma, sestavljenega 12. decembra 2015 v Parizu, ki ga bo predložila Državnemu zboru Republike Slovenije. Nov globalen podnebni sporazum predstavlja ambiciozen podnebni načrt. Nov globalen podnebni sporazum predstavlja ambiciozen podnebni načrt. Na zasedanju Konference pogodbenic konvencije, ki je potekalo konec minulega leta v Parizu, je bilo sprejeto besedilo Pariškega sporazuma o okrepitvi globalnega odziva na spremembo podnebja. Pariški sporazum je bil nato v imenu Slovenije podpisan aprila letos na sedežu OZN v New Yorku.
Sporazum začne veljati trideseti dan po datumu, ko najmanj 55 pogodbenic konvencije, katerih ocenjeni skupni delež emisij pomeni najmanj 55 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, deponira svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Med pogodbenicami konvencije so vse države članice EU in ločeno tudi EU. Pariški sporazum bo nadomestil Kjotski protokol iz leta 1997 z veljavnostjo za obdobje 2008 - 2012 in amandma k protokolu (t.i. Doha amandma Kjotskega protokola) z veljavnostjo za obdobje 2013 - 2020. Uporabljati se bo začel po letu 2020.
Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 °C glede na predindustrijsko raven.
V sklepu vlade o podpisu Pariškega sporazuma je poudarjeno, da Slovenija deli stališče EU in držav članic, da nov globalni podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnostni razvoj in ogljično nevtralno gospodarstvo in družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, ki vključuje vse države pogodbenice konvencije.
Več o Pariškem sporazumu