Nadzorni svet družbe Elektro Primorska je letošnjega maja soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave družbe za mandatno obdobje štirih let, mandat pa mu je začel teči 1. julija. Kandidat jih je prepričal s programom za naslednje mandatno obdobje, ambicioznimi cilji poslovanja družbe in skupine in ustreznimi rešitvami za izzive.
Za vami je štiriletno obdobje vodenja družbe Elektro Primorska. Kako bi ga ocenili?
Moram reči, da je bilo kar zanimivo obdobje in izjemna izkušnja z veliko novimi spoznanji in ljudmi. V tem obdobju je družba počasi in vztrajno rasla, prav tako skupina, vse to dokazujejo tudi poslovni rezultati. Vmes je bilo posebno leto, ko nas je presenetil žled, kar je imelo vpliv na poslovanje in na kakovost dobave električne energije. Za dober milijon evrov smo povečali investicije v omrežje, z namenom povečanja kakovosti oskrbe z elektriko, delamo na zniževanju stroškov, materiala, zunanjih izvajalcev …, postali smo bolj učinkoviti. V družbo E3 vlagamo veliko energije, posvetili smo se pridobivanju novih strank, konsolidaciji organiziranosti, veliko smo vložili v to, da smo uredili nabavne in okrepili prodajne poti. Na ta način imamo spet več odjemalcev. Po letih stagniranja smo presegli število iz leta 2012. Imamo ambiciozne razvojne načrte za naprej.
V kolikšni meri ste že uspeli sanirati posledice žledoloma 2014, ki so bile na vašem območju še posebno velike?
Sanacija je bila zaključena leta 2015, zagotovo pa se bo kje še pojavila kakšna napaka ali izpad, ki bo posledica preobremenjenosti materiala iz časa žleda. Ponekod smo omrežje še okrepili tako, da v primeru podobne naravne nesreče ne bi bil izpad tako velik. Govorim o kabelski povezavi med Postojno in Pivko, kjer imamo zemeljski vod. Spoznali smo, da je z vidika zanesljivosti napajanja ta povezava potrebna. S tem namenom gradimo še nekatere kablovode. Žled smo preživeli in smo še močnejši kot pred njim.
Nekaj težav ste imeli z zagotavljanjem kakovosti napajanja z električno energijo na območju Zgornjega Posočja. Kako ste jih reševali in kje ste zdaj?
Zgornje Posočje je specifično območje, redko poseljeno, transformacija je v Tolminu, odjema je malo. Male hidroelektrarne (MHE) proizvedejo več kot je dnevna poraba tega območja. Dejstvo je, da je bilo tu konec 2014 zaradi žledoloma nekaj kratkotrajnih prekinitev in nihanja napetosti, a znotraj predpisanih standardov, kar je imelo vpliv na industrijo in je povzročilo nekaj nezadovoljstva. Zavedamo se, da bi bilo na dolgi rok smiselno okrepiti omrežje v tem delu, zato smo začeli s postopki izvajanja ukrepov. Te smo razdelili na tri sklope. Dolgoročna rešitev je nov RTP v Kobaridu, nov daljnovod do Bovca in transformacija, vendar je glede na trenutni odjem ta investicija ekonomsko neupravičena. Bila bi smiselna, če bi imeli MHE na Učji, ki jo bo z vidika perspektive Bovca potrebno graditi. Smo v fazi razpisa za projektiranje, v naslednjih letih bomo okrepili infrastrukturo do Bovca. Istočasno smo izvedli kratkoročne ukrepe: izvaja se študija za izvedbo pilotnega projekta slovensko-japonskega sodelovanja, da bi industrijsko območje Bovca obravnavali kot zaprto omrežje, ki bi imelo lastne proizvodne vire in hranilnike energije, torej mini pametno omrežje.
Kako ste izvedli reorganizacijo podjetja, ki ste jo planirali v štirih korakih? Ste kaj na novo zaposlovali, oziroma je bilo tudi kaj odpuščanj?
Reorganizacijo matične družbe in E3 smo zaključili. Postavili smo štiri sektorje, ki so skelet družbe, na katerih temelji poslovanje družbe. Število zaposlenih smo zmanjšali za približno 20, pri čemer smo skušali vsak odhod nadomestiti z notranjimi viri. Na novo smo zaposlili okoli 20 ljudi. V E3 sta novi službi za trgovanje in proizvodnjo, številčno so se okrepili, predvsem zato, ker imajo povečan obseg poslovanja.
Pred štirimi leti ste povedali, da si želite da bi zaživeli novi projekti, da bi na trgu ponudili inovativne nove produkte in pri vzpostavljanju odnosov s kupci poiskali izvirne rešitve. Kaj od tega vam je res uspelo izvesti?
Novih produktov žal nismo uvedli, to bomo morali nadoknaditi v naslednjem obdobju. Precej smo se ukvarjali s tem, da bi našli sinergijo s telekomunikacijskimi produkti, vendar bi morali prej vzpostaviti ustrezno infrastrukturo v lastni družbi. Tu se nam je zataknilo. Smo pa prenovili ponudbo in imamo eno odjemalcem najbolj transparentnih ponudb, pakete, ki so narejeni po meri tipičnih skupin odjemalcev, kar kupcu nedvomno olajša odločitev.
Kako gledate na povezovanje nekaterih prodajnih družb elektrodistribucij? Se tudi sami mogoče dogovarjate za kakšen podoben korak?
Na slovenskem trgu je preveč igralcev za to, kolikor je marže na razpolago. Naravna selekcija nas bo pripeljala do povezovanja ali ukinitve kakšne družbe, ker ne bo možno preživeti. Povezovanja so logična in smiselna. Mi smo naredili prvi korak, izdelali smo študijo strateškega preoblikovanja E3, kjer smo pregledali, kakšne partnerje si želimo imeti v prihodnosti. Tako smo prišli do nabora 6-7 potencialnih domačih in tujih partnerjev, ki smo jim poslali povabilo. Večina se je odzvala, imamo torej nabor potencialnih partnerjev, ki jih zanima strateško povezovanje. Trenutno smo zadevo ustavili, ker so rezultati poslovanja solidni, vemo pa, da je E3 majhna in ranljiva družba in se bo na dolgi rok treba povezovati. V planu je, da bomo do konca leta 2016 poskušali narediti korak bližje in v letih 2017-2018 povezovanje izpeljati.
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Pred štirimi leti je bilo precej zapletov v zvezi stavko, ki so se reševale tudi na sodišču. Je vse to že za vami? So v zvezi s tem kakšne posledice za družbo? Kakšno je danes sodelovanje s sindikatom oziroma zaposlenimi?
Stavka je za nami, sodišče je razsodilo v korist družbe, s tem se ne ukvarjamo več. S sindikatom imamo konstruktiven odnos in reden dialog. Pogovarjamo se o tem, kako bo jutri. Mislim, da je ta način komunikacije in razmišljanja pravi in da le na tak način lahko najdemo skupne rešitve. Želje delodajalca in delavcev gotovo niso vedno enake in bo še prihajalo do različnih pogledov na dnevno problematiko. Smo v končni fazi prenove sistematizacije z uvedbo variabilnega plačila, uvedbo letnih ocenjevalnih razgovorov. V tej smeri ne bi mogli naprej, če ne bi bilo dobrega sodelovanja.
Je kaj novega glede Volovje rebri? Koliko ste doslej že porabili sredstev za ta projekt oziroma ali je sploh še živ ali ste ga povsem opustili?
V zadnjih letih na tem nismo delali nič. Leta 2012 smo projekt zaustavili, ker bi bilo vztrajanje škodljivo za vse. Z občinskim prostorskim načrtom smo blokirali občino, po drugi strani pa smo bili blokirani mi, ker smo izgubili okoljevarstveno soglasje. Znašli smo se torej v začaranem krogu. Tudi vsa dovoljenja, ki smo jih prejeli, so bila vezana na opremo, ki je bila že zastarela. V vmesnem času je bilo veliko dialoga, tako z ministrstvom, okoljevarstveniki idr., dejstva pa ostajajo: Volovja reber je gotovo ena najboljših lokacij v državi za proizvajanje električne energije iz vetra. Drugo dejstvo je, da je Elektro Primorska tam kupila zemljišče in bi bilo škoda, ta da vetra ne bi izkoriščali. Jasno je, da elektrarne v takem obsegu ne bo moč postaviti, je pa res, da je šla tehnologija naprej in bi zdaj z bistveno manjšim številom vetrnic lahko dosegli podobne učinke. Naš namen je poskušati poiskati možnosti, da bi v prostor vseeno umestili nekaj vetrnic in praktično dosegli podoben učinek kot s prvotnim projektom.
Kakšne so vaše želje v drugem mandatu? Čemu se boste posvetili?
Največja želja je, da bi bila narava do nas prizanesljiva, vse ostalo lahko izpeljemo. Posvetili se bomo prenovi informacijskih sistemov. Če hočemo naprej s časom in se pripraviti na obdobja pametnih omrežij, mora biti informacijska infrastruktura pripravljena, to smo tudi zapisali v strategiji. Želeli bi si več investiranja v omrežje, ker zaostajamo za razvojnimi načrti. Imamo večje potrebe kot jih uspemo realizirati, po kabliranju, pametnih gradnikih, daljinskem vodenju itn. Radi bi tudi zaključili projekt sistemizacije in začeli mesečno izplačevati nagrado zaposlenim na podlagi dosežene ocene rezultatov. To je proces, ki že traja in bo še trajal še 2-3 leta. Kar se tiče E3, upam da bomo še naprej uspeli rasti s številom porabnikov, ponudili kak nov produkt in našli pravega strateškega partnerja.