Kaj glede Uredbe o spremembah uredbe o podporah električni energiji, ki jo je sprejela vlada, menijo v ApE?
Do omenjene uredbe, ki je bila sprejeta v začetku junija in še vedno močno odmeva v strokovnih fotovoltaičnih krogih, so zelo kritični tudi v Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE). Po besedah direktorja Franka Nemca, je znižanje odkupnih cen nujno, vendar na žalost zamuja eno leto in pol.
»Če bi z zniževanjem začeli že prej, bi lahko bilo bolj postopno in ne tako korenito kot bo sedaj in tudi obseg izgradnje sončnih elektrarn bi bil zagotovo bistveno manjši. Zagotovo bi bilo znižanje primerneje izvesti v več korakih,« meni Nemac.
Država ni pravočasno zaznala sprememb v svetu
Slovenija je leta 2009 uvedla primerne pogoje, vendar pa pozneje ni izvajala nujno potrebnega analiziranja spreminjanja razmer in ni pravočasno zaznala večjega padanja cen fotonapetostnih modulov na svetovnem trgu v zadnjih nekaj letih. S tem je država dopustila izjemno hitrost izgradnje, boljše pričakovane donose na vložena sredstva in bistveno višja sredstva potrebna za podporno shemo, ugotavljajo v ApE.
Skupaj z 10-odstotnim znižanjem s 1. januarjem znaša znižanje odkupnih cen v letu 2012 kar 32,45 odstotkov. Cene opreme so se v tem obdobju sicer znižale še bolj, tako da izgradnja sončnih elektrarn ni manj privlačna, kot je bila ob uvedbi sheme leta 2009, pojasnjujejo v ApE. S tem znižanjem bo sicer absolutni nivo zagotovljenih odkupnih cen relativno primerljiv s cenami v Nemčiji, vseeno pa deluje taka sprememba po njihovem zelo drastično.
»Vprašanje je, kako bodo spremembo razumeli investitorji? Ali bodo razumeli, da se vračamo na približno enako stanje kot smo ga imeli ob uvedbi sheme leta 2009, torej 15-letno vračilno dobo ob 6,4-odstotnem donosu na vložena sredstva? Če ne bodo, bo to pomenilo hitro in nepotrebno drastično ustavitev investiranja. Načrtovalci in inštalaterji sončnih elektrarn bodo morali investitorje prepričati, da so sončne elektrarne še vedno dobra naložba. Naložbe v energetiko so stabilne, vendar dolgoročne. Vračilne dobe pri hidroelektrarnah na Savi so prek 20 let, pri termoelektrarne pa so še daljše,« pojasnjuje Nemac.
Manjše sončne elektrarne zahtevajo poseben pristop
Manjše sončne elektrarne so že zaradi majhnosti specifično dražje in zato že doslej niso bile ekonomsko zelo zanimive. Da bi postale bolj zanimive, pojasnjujejo v ApE, bi zahtevale poseben pristop in standardizacijo na področju načrtovanja, priključevanja, obratovanja, financiranja itd.
»Glede na potencialno veliko število teh elektrarn v prihodnosti in njihov vpliv na izgled naselij, bi bilo primerno razmisliti, da se jih spodbuja z nekoliko višjo ceno, vendar le integrirane izvedbe za strehe in fasade zgradb. Razvoj tovrstnih sončnih elektrarn, s poudarjenim arhitekturnim pristopom, razvojem in standardizacijo potrebne opreme ter storitev, bi lahko postal tržna niša za majhno Slovenijo,« ugotavlja Nemac.
Nadaljnja izgradnja sončnih elektrarn bo zahtevala vedno večje površine, ki naj bi čim manj obremenjevale prostor. Prihaja torej čas, ko bo treba razmisliti o finančni podpori le tako izvedenim sončnim elektrarnam, poudarjajo v ApE.
Miro Jakomin
Več o pogledih ApE v prihodnji številki tiskane revije Naš stik.