ApE odsvetuje uvajanje kvot za OVE!

V Agenciji za prestrukturiranje energetike, so do predloga novele Energetskega zakona zavzeli kritično stališče, saj z njim nikakor ne morejo biti zadovoljni. Direktor ApE in odličen poznavalec področja fotovoltaike Franko Nemac je za naš portal pojasnil, v kakšni luči vidi omenjeni predlog in kaj je v Sloveniji potrebno storiti, da bi se na tem področju izognili večjim napakam in zagotovili normalen razvoj.      

Kaj prinaša uvajanje kvot za obnovljive vire energije?  

»Država preko sprememb Energetskega zakona uvaja kvote za OVE, kar odločno odsvetujem, saj kvote pomenijo le dodatno birokratizacijo. Namesto svobodne podjetniške iniciative dobiva moč birokracija in vse kar je z njo povezano. To pomeni hitenje, prehitevanje po desni, uvrščanje na liste preko zvez in poznanstev (tudi, če pripravljena  projektna dokumentacija izpolnjuje  zahteve), poskusi korupcijskih posredovanj itd. Namesto kontinuiranega zniževanja cen opreme za elektrarne, ki je bilo doseženo v preteklih letih, in ki bi nas moralo privesti do konkurenčnosti brez finančnih podpor, bomo dobili sistem programiranih cen za izbrance, ki bodo vedno stokali, da so odkupne cene prenizke.«  

Kaj storiti tam, kjer razvoj poteka prehitro?  

»Za večino OVE ni potrebno nikakršnih omejitev, ker se stvari zelo počasi premikajo ali celo stojijo (hidroelektrarne, vetrne elektrarne, soproizvodnja na lesno biomaso, geotermalne elektrarne). Izjema so sončne elektrarne, do določene mere bioplinarne in morda soproizvodnja na zemeljski plin. Če je tempo izgradnje še vedno prehiter, je treba za tehnologije, na katerih je rast izgradnje prehitra, enostavno še bolj znižati odkupne cene! Tekoče je treba analizirati, kako tako znižanje vpliva na odločanje o novih investicijah.«  

Kako je letos z interesom za gradnjo sončnih elektrarn?  

»S prvim januarjem 2012 je država znižala odkupne cene za 10 odstotkov, s prvim julijem pa napovedala znižanje še za 10 odstotkov. Tako je prvič prišlo do dvakratnega znižanja v enem letu. To dejstvo je jasno spodbudilo veliko število investitorjev, da so pohiteli z investicijami, da bi jih zaključili do konca junija. Zatem je prišla nova napoved, da bo država še bolj znižala odkupne cene za sončne elektrarne. Po znižanju odkupnih cen s prvim julijem za 22,45 odstotka in v letu 2012 skupaj za 32,45 odstotkov je interes za postavljanje sončnih elektrarn, po ustnih informacijah s strani inštalaterjev, bistveno upadel.«

Kako je z ugotavljanjem dejanskega stanja?  

»To so, kot rečeno, ustne informacije, vprašanje pa je, kdo analizira resnično stanje. Analiza bi morala biti narejena s časovno skalo in bazirati na podatkih SODA o soglasjih in priključitvah, Agencije za energijo o izdanih deklaracijah in odločbah ter Borzena o sklenjenih pogodbah. Na isto časovno skalo je treba dati terminsko še spremembe zagotovljenih odkupnih cen in povprečno specifično ceno investicij. Šele na tej osnovi je možno videti, kako so se razvijale stvari po prvem juliju in oceniti kako ukrepati za naprej, da se bomo vrnili v normalne okvire tempa izgradnje sončnih elektrarn.«  

Kako to, da v Sloveniji nismo pravočasno zaznali, kam nas tak razvoj pelje?  

»Zagotovo 100-odstotne in višje letne stopnje izgradnje niso koristne za nikogar v Sloveniji, vendar sem prepričan, da bo narejena velika napaka, če se bo trend skušal omejiti administrativno, s kvotami. Tudi podpore ni možno dati v javno uporabo brez analize učinkov. Teh analiz država in njene institucije v preteklih letih niso izvajale. Če bi jih, bi ekstremno rast izgradnje sončnih elektrarn in z njimi povezane izdatke za podporno shemo pravočasno zaznale ter ukrepale. Sam sem, kot velik zagovornik izgradnje sončnih elektrarn, predlagal Direktoratu za energijo dodatno znižanje cen že v začetku leta 2011, ker se je na tako znižanje zaradi padca investicijskih cen takrat pripravljala Nemčija. Nemčija je tako s prvim julijem 2011 izvedla dodatno 15-odstotno znižanje in v letu 2011 izvedla skupno znižanje za 25 odstotkov. Slovenija se na nove razmere ni odzvala ustrezno, kar je pomenilo za investitorje izjemno dobre pogoje in nenormalno hiter tempo izgradnje. Za nazaj se zamujene napake ne da popravljati.«  

Kaj storiti v teh razmerah, da v prihodnje ne bi delali večjih napak?     

»Prejšnja vlada je z neukrepanjem naložila Borzenu nepotrebno velike izdatke, ki so sprejeti za dobo 15 let, kolikor traja podporna shema za vsako elektrarno. Sedanja vlada pa z uvedbo kvot teh izdatkov ne bo zmanjšala, bo pa uvedla dodatne birokratske ovire in nepotrebno birokratizacijo postopkov. Kaj torej storiti? Kot rečeno, je najprej potrebna resna analiza stanja, kje dejansko smo in na tej osnovi določiti dodatno znižanje zagotovljenih odkupnih cen. To znižanje ni treba, da je dvakrat letno, temveč je lahko, če je potrebno vsak mesec ali na vsaka dva meseca. Znižanja bi zato bila le nekaj odstotna in tako za investitorje ne bi pomenila večjih šokov, če bi zamudili določen rok. Tega seveda ne moremo trditi, ko se nam zgodi 22,45-odstotno znižanje cen.«  

Kako pa je z zagotovitvijo konkurečnosti?  

»Kvote nas sigurno ne vodijo v konkurenčnost, zniževanje odkupnih cen pa zagotovo. Sem velik zagovornik sončnih elektrarn, ker na dolgi rok za enkrat nimamo boljših alternativ. Dolgoročno bo imela vsaka zgradba ovoj z integrirano sončno elektrarno, zato je vlaganje v to tehnologijo smiselno. Trenutno je vseh vrst energije dovolj, podpore so smiselne le, če zasledujejo ustrezne gospodarske cilje. Sedaj sončnih elektrarn še ne rabimo, da bi resneje pokrivali energetski primanjkljaj Slovenije. Podpore so upravičene samo, če bomo ob izgradnji elektrarn zelo ambiciozno podprli in razvili proizvodnjo opreme, raziskav in storitev za slovenski in svetovni trg. Kdor zagovarja kvote, zagotovo ne razume celovito pomena obnovljivih virov energije za prihodnost.«  

Miro Jakomin