Dravske elektrarne Maribor so konec leta 2013 začele uvajati sodoben sistem zajemanja, vrednotenja, analiziranja, predstavitev in shranjevanja procesnih podatkov, ki ni novost le v slovenskem elektroenergetskem sistemu, temveč je zelo malo primerov njegove uporabe tudi v svetu. Projekt je potekal v dveh fazah; drugo fazo, namenjeno predvsem povezovanju različnih baz podatkov in aplikacij, bodo končali letos.
Najbolj razširjena programska orodja procesnih sistemov SCADA so namenjena predvsem ozkemu krogu sistemskih upraviteljev in obratovalnemu osebju, a so se v dosedanji uporabi pokazala kot precej okorna. Uporabniki namreč ugotavljajo, da denimo ne omogočajo hkratnih analiz različno lociranih procesnih sistemov, prav tako ne omogočajo pregledovanja uporabniških vmesnikov v spletnem brskalniku, izvažanja procesnih podatkov v standardne pisarniške programe, shranjevanja in predstavitve v želenih tekstovnih ter slikovnih oblikah in podobno.
Te pomanjkljivosti so po besedah vodje projekta dr. Daliborja Kranjčiča iz Službe za procesne sisteme pred časom prepoznali tudi v Dravskih elektrarnah in zato konec leta 2013 začeli uvajati sistem za zajemanje in analiziranje številnih podatkov iz različnih procesnih in tehnoloških sistemov ter obstoječih podatkovnih baz, ki so že obstajali oziroma se zbirajo na ravni družbe in posameznih elektrarn. Tako imenovani sistem ZVAPS je zasnovan na tehnologiji OPC in vključuje naslednja programska orodja: zbiralnike procesnih podatkov, napredno podatkovno bazo, namenjeno učinkovitemu shranjevanju velikih količin podatkov, programsko orodje za izdelavo in spletno predstavitev procesnih slik ter namensko spletno orodje za podrobno grafično analizo procesnih podatkov. Omenjena orodja so del programske opreme Proficy podjetja GE Intelligent Platforms.
V sistem je že vključenih okoli štiri tisoč različnih meritev, po končani drugi fazi pa v Dravskih elektrarnah ocenjujejo, da bo baza vključevala več kot deset tisoč merilnih točk. Ključno pri vsem tem je, poudarja dr. Dalibor Kranjčič, da gre za zelo fleksibilen sistem, za spletno tehnologijo in da so podatki, ki jih je mogoče enostavno tudi grafično prikazati, dostopni vsem uporabnikom tehničnih in poslovnih sistemov in procesov v podjetju.
Kot rečeno, bodo omenjeni sistem, ki že uspešno deluje, letos še nadgradili, pri tem pa bodo veliko pozornosti posvetili izvajanju povezav s sistemom za upravljanje sredstev MAXIMO in izdelavi namenskih spletnih aplikacij za diagnostiko in predstavitev procesnih podatkov. Slednje bodo podprte z zmogljivim matematičnim okoljem MATLAB/SIMULINK, ki omogoča izvedbo kompleksnejših izračunov s pomočjo arhivskih podatkov in procesnih podatkov, zbranih v realnem času.
Tovrstna uporaba tehnologije OPC in sodobnih matematičnih okolij je trend na področju vzdrževanja elektrarn po stanju, ki ga je možno opaziti v novejši literaturi. Pri tem je poudarek na uporabi tako imenovanih umetnih nevronskih mrež za diagnosticiranje okvar naprav. Značilno za nevronsko mrežo je, da je zmožna zaznati tudi najbolj subtilna odstopanja od funkcijske odvisnosti, določene v normalnih pogojih obratovanja. Tako je mogoče preprečiti okvare, še preden pride do katastrofalnih posledic.
Možnosti za izrabo sistema ZVAPS je tako še precej in dejansko delo na takšnem sistemu nikoli ni v celoti končano, saj se s časom pojavljajo nove in nove zahteve uporabnikov, na vsakih nekaj let pa je treba zamenjati in nadgraditi tudi opremo. Za nas je še posebej spodbudno, pravi dr. Kranjčič, da so bili odzivi uporabnikov tega sistema zaradi njegove prilagodljivosti in široke dostopnosti že v začetni fazi razvoja in delovanja zelo pozitivni in da praksa potrjuje visoko uporabnost sistema v vseh tehničnih in poslovnih procesih družbe. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je pobuda za uvedbo sistema in strokovna podpora pri njegovem uvajanju prišla iz lastnih vrst ter da gre za tehnologijo, ki sledi najsodobnejšim svetovnim trendom na področju monitoringa in vzdrževanja elektrarn.