AUKN je umaknila oznako tajnosti z dokumenta Strategija upravljanja kapitalskih naložb republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015.
Strategija prvič v zgodovini Slovenije na celovit in sistematičen način zajema vse kapitalske naložbe republike Slovenije na enem mestu. Opredeljuje razvojne usmeritve države kot delničarja ali družbenika ter njene strateške cilje kot lastnice kapitalskih naložb. V strategiji so določeni načini doseganja ciljev opredeljenih v sektorskih politikah ministrstev, strateške naložbe in ciljni deleži države v posamezni družbi, ki so potrebni za ohranjanje teh strateških ciljev. Namen dokumenta je, da so pregledno oblikovane lastniške politike in cilji pri posameznih lastniških naložbah države. Za vlagatelje in potencialne vlagatelje je namreč pomembno, da imajo jasna pričakovanja glede ravnanja države v prihodnje. Po mnenju AUKN je vprašanje upravljanja s kapitalskimi naložbami države, še posebej prodaje, v tem prelomnem času eno ključnih vprašanj prihodnjega razvoja in blaginje države in njenih državljanov. Dokument, ki se bo v prihodnje še nadgrajeval, ima za cilj tudi izboljšanje kakovosti javne razprave o vprašanjih upravljanja in lastništva države v pomembnih slovenskih podjetjih.
Država ohranja svoj delež v Borzenu, distribucijah, Elesu in SODU
Na področju gospodarskih javnih služb država ohranja svoj delež v Borzenu, v elektrodistribucijskih podjetjih, Elesu in SODU. Kot je AUKN zapisala v strategijo, je Borzen strateškega pomena za državo, saj zagotavlja gospodarsko javno službo organizatorja trga z električno energijo. Poleg tega skladno z določili v Energetskem zakonu in ostalimi predpisi zagotavlja delovanje Centra za podpore iz naslova obnovljivih virov energije in soproizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom. Prav tako družba upravlja s sredstvi, ki se namensko zbirajo od porabnikov energije za različne podpore pri proizvodnji električne energije.
Elektrodistribucijska podjetja imajo v lasti distribucijsko omrežje električne energije in po pogodbi z družbo SODO zanj opravljajo storitve na tem omrežju, zato so za državo strateškega pomena. Minimalni neposredni ali posredni lastniški delež države v posamezni družbi bo ostal enak vsaj obstoječemu današnjemu deležu države. Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji glede reorganizacije distribucije, pa bo država svoje lastniške deleže v družbah prenesla na družbo SODO. Cilj aktivnega upravljanja je povečati donosnost družbe in razvoj ter obnovo distribucijskega omrežja za električno energijo. Družbe morajo izkoristiti investicijski kapitalski potencial za realizacijo energetskih projektov za zagotavljanje zanesljivega, varnega in stabilnega obratovanja energetskega sistema v državi.
Ker Eles izvaja gospodarsko javno službo sistemskega operaterja prenosnega omrežja in spada pod regulirano dejavnost v energetskem sektorju, družba ostane v stoodstotni državni lasti. AUKN državi priporoča, naj se Eles osredotoča zgolj na dejavnosti, ki so povezane z delovanjem sistemskega operaterja in naj zato svoj 80-odstotni delež v družbi Talum prenese na drugo družbo v stoodstotni državni lasti ali neposredno na državo in v upravljanje AUKN. Družba Talum namreč ni strateška naložb, zato bo sedanje neposredne lastniške pravice Elesa prevzela država in družbo upravljala preko agencije kot portfeljsko naložbo oziroma katera druga ustrezna družba ali družbe v stoodstotni državni lasti.
SODO, ki izvaja gospodarsko javno službo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo in spada pod regulirano dejavnost v energetskem sektorju, prav tako ostaja v stoodstotni državni lasti. Po izpolnitvi pogojev v zvezi z reorganizacijo distribucije pa AUKN priporoča, da se izvede dokapitalizacija družbe z deleži vseh petih elektrodistribucijskih družb.
Premogovne termoelektrarne za državo nimajo strateškega pomena
Kar se tiče družb za proizvodnjo in trgovanje z električno energijo, je AUKN državi priporočila, da družba GEN energija ostane v stoodstotni državni lasti. V njenih obstoječih hčerinskih družbah za proizvodnjo električne energije pa je dopustna dokapitalizacija tako, da država ohrani vsaj 51-odstotni. To ne velja za hčerinsko družbo NEK, ki ostaja v 50-odstotni posredni državni lasti in naložbi SEL in HESS, kjer država posredno ali neposredno ne zmanjšuje obstoječega lastniškega deleža. Niti to ne velja za TEB, saj z določenimi svojimi agregati za NEK predstavlja pomemben člen v sistemu zagotavljanja jedrske varnosti, kot zanesljiv in neodvisen vir električnega napajanja v primeru havarijskih stanj v Slovenskem elektroenergetskem sistemu. Spodbuja skupna sovlaganja v nove proizvodne kapacitete na segmentu električne energije preko dokapitalizacije obstoječih hčerinskih družb ali ustanavljanju novih skupnih družb s partnerji. GEN mora upravljati oziroma zagotoviti upravljanje svojih hčerinskih družb tako, da zagotovi delovanje in razpoložljivost sistemov, ki zagotavljajo predpisano stopnjo jedrske varnosti. Za zagotovitev ustrezne konkurence na odprtem veleprodajnem trgu z električno energijo se še ohrani družba samostojno kot proti utež HSE, ki je prevladujoči ponudnik na veleprodajnem trgu z električno energijo. V nadaljevanju naj se proučili možnost povezovanja stebrov z namenom skupnega nastopanja na maloprodajnem in veleprodajnem trgu z električno energijo v primeru drugačnih razmer na trgu z električno energijo v Republiki Sloveniji. AUKN državi priporoča, naj analizira učinke združevanja lastništva v SEL in HESS z vidika učinkovitejšega upravljanja hidropotenciala na reki Savi in, naj se glede na dobljene rezultate izvede optimizacija upravljanja energetskih objektov na reki Savi. Po mnenju AUKN je potrebna skrbna analiza vplivov združevanje lastništva glede na optimalno in pravočasno izgradnjo hidroelektrarn na Savi z namenom izpolnitve 25-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije leta 2020. Glede HSE je AUKN v strategijo zapisala, da je družba strateška naložba s prevladujočim položajem na veleprodajnem trgu z električno energijo, vendar po sektorski politiki Ministrstva za gospodarstvo država ohranja samo do 51-odstotni delež v družbi. AUKN ob tem poudarja, da se pri zmanjšanju lastniškega deleža države s sto na 51odstotkov, ne sme zmanjšati današnja višina posrednega lastniškega deleža države v hčerinskih podjetjih DEM, SENG in HESS. V vseh obstoječih hčerinskih družbah za proizvodnjo električne energije družbe HSE je dopustna dokapitalizacija na način, da država ohrani vsaj 51-odstotni delež. To ne velja za hčerinske družbe DEM, SENG in HESS, kjer država posredno ali neposredno ohrani stoodstotni lastniški delež. AUKN spodbuja skupna sovlaganja v nove proizvodnje kapacitete na segmentu električne energije preko dokapitalizacije obstoječih hčerinskih družb ali ustanavljanja novih skupnih družb s partnerji. Za zagotovitev ustrezne konkurence na odprtem veleprodajnem trgu z električno energijo je po mnenju AUKN potrebno skrbno načrtovati združevanje energetskih stebrov. Zato državi priporoča, naj v nadaljevanju prouči možnost povezovanja stebrov z namenom skupnega nastopanja na maloprodajnem in veleprodajnem trgu z električno energijo v primeru drugačnih razmer na trgu z električno energijo v Republiki Sloveniji. Poleg tega naj država skrbno analizira učinke združevanja lastništva v SEL in HESS z vidika učinkovitejšega upravljanja hidropotenciala na reki Savi in glede na dobljene rezultate izvede optimizacija upravljanja energetskih objektov na reki Savi. Po mnenju AUKN je skrbna analiza vplivov združevanja lastništva potrebno predvsem zaradi optimalne in pravočasne izgradnje hidroelektrarn na Savi in izpolnitve že omenjenega 25-odstotnega deleža OVE leta 2020. To pomeni, da Ministrstvo za gospodarstvo v sektorski politiki dopušča in napoveduje razbitje HSE na posamezne vrste enot: termo (TEŠ in TET), hidro (DEM, SENG, HESS) – kjer se delež države ne sme zmanjšati in trgovanje (HSE) oziroma na čisto posamezne družbe z namenom zmanjšanja lastniškega deleža države v HSE in ohranjanje zgolj TEŠ, TET in Premogovnika Velenje v družbi. Po mnenju AUKN namreč takšno podjetje zaradi velikosti in energetskega produkta ne bo ustrezno konkurenčno na odprtem energetskem trgu.
Polona Bahun
Več na: www.auknrs.si