Obnovljivi viri

Belgija na morju gradi energetski otok

Prve gradbene elemente belgijskega energetskega otoka so uspešno namestili v Severnem morju

V belgijskem delu Severnega morja so uspešno namestili prva dva izmed skupno 23 betonskih kesonov, s čimer se je začela gradnja umetnega energetskega otoka princese Elisabete. Otok, ki bo stal 45 kilometrov od obale, bo vozlišče za povezovanje prihodnjih vetrnih elektrarn z belgijskim elektroenergetskim omrežjem.

Belgija na morju gradi energetski otok
Lokacija postavitve energetskega otoka (FOTO: Wikimedia Commons)

Otok je pomemben del belgijskega energetskega načrta
Otok Princess Elisabeth bo lahko proizvedel do 3,5 GW energije, ki se bo iz vetrnih polj prenašala v nacionalno omrežje. Projekt je ocenjen na 650 milijonov evrov, vendar pa bodo končni stroški verjetno višji, kajti že zdaj se belgijci soočajo s težavami gradnje.

Zahtevna pomorska logistika
Operacija se je začela na velikonočni ponedeljek v aprilu in je tehnično izjemno zahtevna. Vsak keson tehta približno 22.000 ton in v višino meri do 32 metrov. Štirje vlačilci so vlekli posamezne kesone iz pristanišča Vlissingen na Nizozemskem do gradbišča na morju, kar zajema približno 98 kilometrov dolgo pot.

Že po prvem koraku so belgijci v zamudi, ker so jih presenetile vremenske razmere. Na ciljni lokaciji bodo keson povezali s predhodno nameščenimi sidrišči in ga z uporabo sodobne merske tehnologije natančno pozicionirali. Nato ga bodo postopno napolnili z vodo, kar omogoča nadzorovan in stabilen spust na morsko dno. Sledi zaščita s kamnito oblogo, da se keson zavaruje pred poletnimi neurji, nato pa se napolni s peskom, kar pripravi podlago za namestitev naslednjega kesona in poznejšo vgradnjo elektroenergetske infrastrukture.

Usklajeno delo s strogimi varnostnimi protokoli
V operaciji sodeluje okoli 150 ljudi in deset plovil, med njimi štirje vlačilci, večnamenska ladja ter ladje za poglabljanje, prevoz in montažo. Načrtovanje poteka v sodelovanju z reševalno-koordinacijskim centrom (MRCC) v Oostendeju ter drugimi pomorskimi organi. Vsi postopki temeljijo na najvišjih varnostnih standardih, vključno z evakuacijskimi načrti in komunikacijskimi protokoli.

Izvedba bo močno odvisna od vremenskih razmer – delo poteka le, če valovi ne presegajo 1,5 metra in če veter ne presega 5 Boforjev. Stanje se stalno spremlja prek dveh neodvisnih vremenskih služb.

Mare Bačnar
O avtorju