Kaj je predvideval načrt o opustitvi?
Belgija je leta 2003 sprejela zakon o postopni opustitvi jedrske energije. Ta je določal zaprtje vseh jedrskih elektrarn najkasneje do leta 2025 ter prepoved gradnje novih reaktorjev. Leta 2022 je država zaradi energetske negotovosti, ki jo je sprožil ruski napad na Ukrajino, opustitev jedrske energije preložila za deset let. Takrat je načrt predvideval delovanje po enega reaktorja v vsakem od obeh obstoječih jedrskih objektov kot varnostno rezervo.
Nova vlada, nova smer
Belgija ima trenutno dve jedrski elektrarni, ki ju upravlja francoski energetski gigant Engie. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) jedrska energija predstavlja približno 40 odstotkov vse proizvodnje električne energije v državi. Spremembe pa so verjetno prišle tudi zaradi politične usmeritve, Belgijo namreč trenutno vodi konservativna koalicijska vlada pod vodstvom premierja Barta De Weverja, ki je nastopila mandat februarja letos. Prejšnja vlada je vključevala okoljevarstveni stranki Ecolo in Groen, ki sta nasprotovali opustitvi izstopa iz jedrske energije.
Preobrat v jedrski politiki tudi drugod po Evropi
Belgija ni edina evropska država, ki ponovno razmišlja o jedrski energiji. Nizozemska in Švedska načrtujeta gradnjo novih jedrskih elektrarn. Italija je letos odprla vrata morebitni vrnitvi k jedrski energiji.
Nemčija pa je po katastrofi v Fukušimi leta 2011 uvedla načrt za izstop iz jedrske energije. A po zadnjih anketah iz aprila letos po poročanju DW, kar 55 odstotkov Nemcev podpira ponovno uvedbo jedrske energije. Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je konec leta 2024 izjavil, da bi bila vrnitev Nemčije k jedrski energiji "logična poteza".