V Sloveniji trenutno deluje 17 bioplinskih naprav s skupno nazivno električno močjo 17 MW (skupaj s toploto 36 MW).
To pomeni, kot pojasnjuje Vasilije Vasić z Javne agencije RS za energijo, da vsak dan proizvedemo približno 186.000 kubičnih metrov bioplina. Kmetijskih naprav je 11, približno toliko se jih gradi in bodo delovale najpozneje v dveh letih, vsaj 20 projektov pa je v študijski fazi. Industrijskih bioplinarn in bioplinarn, v katerih namensko predelujejo odpadke, je šest.
Bioplin se izkorišča bodisi za potrebe tehnoloških procesov bodisi za proizvodnjo elektrike s kogeneracijo. Slovenija mora uresničevati akcijski načrt, ki smo ga poslali Evropski komisiji in ki določa, da bi morali že leta 2010 pridobiti 30 MW električne energije iz bioplina. Po nedavnih raziskavah imamo dovolj možnosti za postavitev bioplinarn s skupno nazivno električno močjo od 86 do 147 MW, odvisno od deleža kmetijskih površin, ki bi jih temu namenili.
Kot je znano, v energetski sliki razvitih držav delež obnovljivih virov energije narašča iz leta v leto. To velja tudi za bioplin. Proizvodnja v Evropski uniji in tudi v Sloveniji je dosegla takšno stopnjo, da že postaja ekonomsko upravičena tehnološka alternativa zemeljskemu plinu. To po besedah Vasića spodbuja ne samo energetska politika, temveč tudi raznovrstnost aplikacij - uporablja se npr. za vbrizgavanje v nove ali obstoječe sisteme distribucije (zemeljskega) plina, pri soproizvodnji električne in toplotne energije in celo kot vir hladu pri trigeneraciji. (mj)