Kot je dejal državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl, podatki kažejo, da človeštvo vsaj za sedaj še izgublja tekmo s časom za reševanje izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. To usmerja delo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) oziroma predstavlja podlago za oblikovanje podnebnih politik in najbolje prikazuje, da je prav, da smo ustanovili MOPE, ki lahko na ta način zasleduje ambiciozno podnebno politiko, ki jo bo v prvi vrsti predstavljal bodoči Podnebni zakon. Lani je bil predstavljen njegov osnutek, ki je ob koncu leta že prestal tudi javno obravnavo. Kot je dejal, na MOPE delajo vse, da bo čim prej sprejet. Posodabljajo tudi NEPN, v katerem poskušajo postaviti realne, a ambiciozne cilje do leta 2030. Verjamejo, da so pri koncu tega procesa, saj je glavnina zastavljena, v prihodnjih mesecih bodo, če bo to potrebno sledile še kakšne manjše spremembe. Kot je poudaril, pa je glavnina tista, ki odraža na ena strani realnosti in možnosti ter na drugi strani potrebo po zmanjševanju emisij. Ni pa blaženje podnebnih sprememb edino področje, kjer morajo biti aktivni z vidika podnebnih sprememb, saj se moramo na podnebne spremembe prilagajati. Zato vzporedno s pripravo Podnebnega zakona teče tudi proces oblikovanja politik prilagajanja. Prenoviti želijo strategijo prilagajanja na nacionalni ravni, vendar pa bodo ob tej prenovi upoštevali tudi, da je ukrepanje v smeri prilagajanja najpomembnejše na lokalni oziroma na regionalni ravni.
Ker je Slovenija zelo raznolika, se bodo posledice podnebnih sprememb na različnih območjih čutile drugače, zato nameravajo vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov, da bodo ti skladni s strategijo prilagajanja na nacionalni ravni. To to so glavni izzivi MOPE na področju podnebnih sprememb, ki pa se odražajo tudi pri vsakodnevnih ukrepih in pri številnih drugih aktih.
Klimatolog Gregor Vertačnik je predstavil nekaj glavnih podatkov o podnebnih razmerah lanskem letu v svetu in v Evropi. Ti kažejo, da je bilo lansko leto na globalni ravni najtoplejše leto od začetka sistematičnih meteoroloških meritev, ki potekajo od sredine 19. stoletja in to tako na kopnem kot morju. Povprečna temperatura pri tleh se je tako približala 15°C, kar je 0,17°C več kot v prejšnjem najtoplejšem letu (2016), 0,60°C nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,48°C nad povprečjem predindustrijskega obdobja. To pomeni, da smo že precej blizu temu, da bo dolgoletno povprečje globalne temperature doseglo 1,5°C nad predindustrijsko dobo, kar je cilj pariškega sporazuma. Če torej želimo uresničiti cilj pariškega sporazuma, bomo morali zelo hitro zmanjšati emisije. Dolgoletni trend segrevanja na kopnem je približno dvakrat tolikšen, kot na morju. Podatki kažejo tudi, da je bilo na večini površja leto 2023 toplejše od dolgoletnega povprečja, zlasti to velja za Kanado, Afriko, Japonsko in večino Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Od junija do decembra so bili vsi meseci rekordno topli. Julij in avgust 2023 sta bila najtoplejša meseca, odkar obstajajo meritve, september 2023 pa je bil mesec z največjim temperaturnim odklonom nad povprečjem obdobja 1991-2020. Po njegovem mnenju so vzroki za rekorden temperaturni odklon leta 2023 globalno segrevanje, el nino od sredine do konca leta, skorajšnji višek sončeve aktivnosti, zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida v ladijskem prometu izbruh ognjenika v Tihem oceanu januarja 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare ter ostala notranja spremenljivost podnebnega sistema. Tudi obseg morskega ledu na Antarktiki je bil večino leta 2023 rekordno majhen, in sicer manj, kot ga je bilo v povprečju v zadnjih desetletjih.
V Evropi je bilo leto 2023 drugo najtoplejše doslej, in sicer za 1,02°C nad obdobjem 1991-2020 in 0,17°C pod rekordno toplim letom 2020. Nadpovprečno toplih je bilo kar 11 mesecev, september pa je bil rekorden in marsikje najtoplejši mesec doslej.
Sloveniji se ne piše nič dobrega
Klimatolog Anže Medved je predstavil podatke za Slovenijo, kjer imamo merilno mrežo približno 300 merilnih postaj. Večino teh podatkov so že analizirali in ugotovili, da je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini njihovih meritev od leta 1950 dalje, odklon od referenčnega obdobja 1991-2020 pa je znašal 1,3°C. Bilo je tudi izredno nadpovprečno namočeno in dokaj povprečno osončeno. Povprečna temperatura zraka na ravni Slovenije je znašala okrog 10,8°C, nadpovprečno toplo pa je bilo povsod po državi. Malenkost hladnejša od povprečja je bila le pomlad, izstopala pa je predvsem jesen, ki je bila daleč najtoplejša doslej. Kot pravi, v Sloveniji praktično že zadnjih 13 let beležimo nadpovprečne temperature in samo pet let v tem tisočletju je imelo rahlo negativni odklon. V Sloveniji imamo izrazito segrevanje od 90-ih let dalje. Slovenija pa se je od 70- let segrela že za več kot 2°C.
Letna višina padavin je bila na ravni države močno nad povprečjem obdobja 1991-2020, leto 2023 pa je bilo tretje najbolj namočeno od leta 1950, takoj za letom 1965 in letom 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto do sedaj in je hkrati tudi četrto najtoplejše v zgodovini meritev. Letna višina padavin od leta 1950 ne kaže izrazitega trenda, se je pa povečala njena spremenljivost. Čeprav so se v juliju 2023 začela močna neurja in smo avgusta doživeli poplave, pa ta dva meseca po podatkih nista bila rekordno namočena. Avgust je bil drugih najbolj namočen po letu 1969, julij pa se je uvrstil na tretje mesto.
Kar se tiče snega, je bilo tega v Sloveniji v lanskem letu malo, le v visokogorju je bilo leto običajno sneženo. Na Kredarici je bil šele 18. maja dosežen sezonski višek (445 cm). Ob koncu leta so bile snežne razmere v visokogorju večinoma normalne, nižje pa je prevladovalo pomanjkanje snega.
Kar se tiče sončnega obsevanja, niso beležili ekstremnih vrednosti, tako na letni kot sezonski oziroma mesečni ravni. Tako je bila osončenost v letu 2023 glede na obdobje 1991-2020 povprečna. Na državni ravni je bilo v povprečju v celem letu okrog 2000 sončnih ur, najbolj nadpovprečno osončena je bila jesen, predvsem september in november.
Hidrološke razmere v Sloveniji v letu 2023 je predstavil hidrolog Andrej Golob. Slovenske reke so bile leta 2023 v povprečju za tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju 1991-2020, bolj vodnati sta bili le leti 2014 in 2010. Z letom 2023 sta primerljivi leti 2010, ko smo septembra in decembra doživeli obsežne poplave, ter 2013, ko smo poplave doživeli med februarjem in aprilom ter v novembru. Srednja letna vodnatost je bila leta 2023 na vseh večjih rekah po Sloveniji nadpovprečna, največja pa je bila na Savinji in v Pesnici. Začetek leta 2023 je bil nadpovprečno vodnat, in sicer je bila vodnatost za 60 odstotkov večja od običajne. Izrazito velika vodnatost je bila maja, ko smo doživeli tudi poplave in zemeljske plazove na vzhodu države. V začetku avgusta so bile izjemne poplave porečjih Save, Drave in Mure. Srednji avgustovski pretoki na večjih rekah so bili največji od leta 1981 dalje. Leta 2023 je prevladovalo ugodno količinsko stanje podzemne vode. Povprečne letne gladine podzemne vode so bile v večini medzrnskih vodonosnikov visoke. Z vidika količin podzemne vode je bila druga polovica bolj ugodna kot prva. Ugodno količinsko stanje je prevladovalo tudi v kraško razpoklinskih vodonosnikih. Tako so bili povprečni letni pretoki kraških izvirov večji od dolgoletnih referenčnih vrednosti.
Kot je sklenil Anže Medved, so na ARSO pripravili različne scenarije, kaj nas v Sloveniji čaka v 21. stoletju. Iz vseh modelov, tako pesimističnih kot optimističnih lahko ugotovimo, da se bodo podnebne spremembe nadaljevale, dokler bodo izpusti občutni. Prav tako bo ogrevanje tem večje, čim več izpustov bomo še spravili v ozračje, a regionalno bodo posledice različne Prav tako bo še naprej naraščala temperatura in sicer bo, glede na različne modele, konec stoletja od 1 – 6°C topleje, kot v obdobju 1981-2010. Prav tako se bo stopnjeval vročinski stres, v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na podeželju, doživeli pa bomo do 45 več vročih dni na leto. Glede padavin so scenariji sicer manj zanesljivi od temperaturnih. Vseeno pa lahko pričakujemo več vlage v ozračju, več padavin pozimi in verjetno manj poleti, močnejše nalive in do 37 odstotkov intenzivnejše dnevne padavine. V 21. stoletju v Sloveniji lahko pričakujemo manj snežnih padavin in snežne odeje, največji upad pozimi, manjši prenos vode v rastno dobo in manj snežnih padavin skupaj z večjo količino zimskih padavin, kar posledično pomeni poplave. Povečala se bo pogostost kratkotrajne suše poleti, kar bo povzročilo povečano izhlapevanje skladno z naraščanjem temperature, verjetno manj padavin, povečan čas med padavinskimi dogodki, manjši prenos zaloge vode iz snežne odeje ter kratkotrajne suše.