Bo paket ukrepov Evropske komisije ogrozil uvajanje OVE?

Omenjeni paket bi obenem podaljšal podaljšal subvencije za premog; premogovne elektrarne bi lahko prejemale subvencije vse do leta 2026, opozarja Greenpeace.  

»Ti predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji. Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog,« meni Katja Huš, predstavnica Greenpeace v Sloveniji.  

»Če bo ta predlog zakonodaje sprejet tak kot je predlagan, lahko resno ogrozi zmožnost EU, da izpolni svoje zaveze v okviru pariškega sporazuma in omeji možnosti državljanov, da kot proizvajalci energije sodelujejo v energetski tranziciji. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za infrastrukturo na ravni Sveta EU odločno nasprotovalo tem spornim delom predlagane zakonodaje,« poudarja omenjena predstavnica.  

Paket ukrepov v korist elektrarnam na premog, plin in jedrsko energijo  

Ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, vsebujejo subvencije, znane tudi kot »plačila za zagotavljanje zmogljivost (capacity payments)«, ki naj bi pod pretvezo »ohranjanja prižganih luči« koristila elektrarnam na premog, plin in jedrsko energijo. Trg EU z električno energijo pravzaprav že trpi za presežki zmogljivosti na področju fosilnih goriv. V skladu s predlogom Komisije, da C02 standard uveljavi zgolj za nove elektrarne, bo najmanj 95 % obstoječih premogovnih elektrarn upravičena do prejemanje teh plačil do leta 2026. Po letu 2026 bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za zagotavljanje zmogljivosti dosegati mejo 550g C02/kWh. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj takšnega standarda trenutno ne dosega, saj izpušča 870g CO2/kWh.  

Poleg tega Komisija predlaga opustitev trenutno veljavnega pravila, po katerem mora električno omrežje prednostno prevzeti energijo iz obnovljivih virov pred energijo pridobljeno iz onesnažujočih elektrarn, kot so npr. tiste na premog in jedrsko energijo. To bo - še posebej v času, ko bo na trgu energije preveč - najverjetneje povzročilo pogostejše ustavljanje proizvodnje obnovljivih virov, saj je iz tehničnih razlogov lažje izključiti vetrne ali sončne elektrarne kot pa jedrske elektrarne ter elektrarne na premog.  

Bodo ukrepi ustavili nove investicije v obnovljive vire energije?  

Vsi ti ukrepi bodo naredili obnovljive vire manj zanimive za investitorje in naj bi po pričakovanjih ustavili nove investicije v obnovljive vire energije. Predlog Evropske komisije obenem spodbuja državljane in zadruge k aktivni vlogi pri proizvajanju, porabi, shranjevanju in prodaji lastne obnovljive energije. A na drugi strani je eden od predlogov omejitev velikosti zadrug na področju obnovljive energije, pri čemer bi bilo vsakemu zadružnemu projektu dovoljeno namestiti največ 18 MW zmogljivosti letno.  

Nedavno izdano poročilo CE Deft ugotavlja, da bi skoraj polovica prebivalcev Slovenije (44 %) lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra ter s tem zadovoljila četrtini potreb Slovenije po električni energiji. Na evropski ravni pa bi do leta 2050 lahko že polovica vseh državljanov Evropske unije proizvajala svojo lastno električno energijo ter pri tem pokrivala 45 % potreb po električni energiji v EU.  

Vprašljiv naj bi bil tudi prispevek k omejitvi dviga globalne temperature   

Namen celotnega paketa zakonodajnih predlogov Komisije je pomagati pri doseganju ciljev EU za leto 2030 – zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Vendar pa je malo verjetno, da bodo izpolnili prispevek EU k zavezi za omejitev dviga globalne temperature za 1,5 °C, kot je bilo dogovorjeno na lanskem podnebnem vrhu v Parizu.  

Sicer pa bo postopek sprejetja osnutka zakonodajnih ukrepov z Evropskim parlamentom in nacionalnimi vladami naj bi trajal vsaj 18 mesecev. Prvič bodo evropski energetski ministri o tem razpravljali 5. decembra, Greenpeace v Sloveniji  še omenja v sporočilu za javnost. (mj)