Izpostavljeno

Če bo padlo gospodarstvo, bo padlo tudi vse drugo

To je eden ključnih poudarkov z zadnje seje predstavnikov gospodarstva in vlade, na kateri so obravnavali posledice energetske krize. Na seji so gospodarstveniki izoblikovali tudi deset priporočil glede prihodnje energetske oskrbe.

Če bo padlo gospodarstvo, bo padlo tudi vse drugo

Predstavniki vlade in gospodarstva so se konec minulega tedna znova sestali na Gospodarski zbornici Slovenije, da bi skupaj poiskali odgovore na izzive sedanje energetske krize. Kot je v uvodu srečanja izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka, aktualne razmere v gospodarstvu, povezane z energetsko krizo, terjajo hitre reakcije in opozoril, da je današnja slika gospodarskih razmer v Sloveniji zavajajoča in bo čez pol leta bistveno slabša. Zavedati se je treba, je dejal Šimonka, da mnoga podjetja v prihodnje velikih povišanj cen energentov ne bodo mogla prenesti v prodajne cene, kar bo negativno vplivalo na njihov konkurenčni položaj. Prav je sicer, da se najprej poskrbi za ranljive skupine, vendar, če bo gospodarstvo padlo, bo slej ko prej padlo tudi vse ostalo, je poudaril in dejal, da gospodarstvo terja enakopraven položaj pri obravnavi s strani vlade. Ob tem je ponovno tudi izpostavil, da je Evropa energetsko intenzivno industrijo postavila kot temelj drugim industrijam, kot bazičen portfelj za proizvodnjo preostalih materialov in tehnologij.
Po besedah Danijela Levičarja, predsednika Strateškega sveta GZS za energetski prehod, podpredsednika GZS in poslovnega direktorja GEN, je zanesljivost oskrbe z električno energijo pogojena z delovanjem treh stebrov – proizvodnjo, omrežji in trgi. V EU imamo enoten trg, katerega del je tudi Slovenija, pri čemer je slovenski trg pomemben predvsem s stališča prenosa električne energije. Naša država je sicer pri električni energiji v povprečju deset do dvajset odstotkih uvozno odvisna, zaradi slabe hidrologije pa je ta odvisnost danes celo nekoliko večja. Pojasnil je, da danes visoka cena zemeljskega plina v plinskih elektrarnah določa tržno ceno električne energije. Zaradi suše in tekoče zagotavljanje zadostnih količin morajo tudi proizvajalci električne energije kupovati drago električno energijo, ki je izjemno visoka (400 evrov za MWh). »Energetski trgi delujejo v normalnih razmerah. Danes pa nismo v normalnih razmerah. Nizka cena električne energije v zadnjih 20 letih je tudi posledica izkrivljenega trga. Danes je očitno, da trg ni zaščitil odjemalcev in je potreben prenove,« je sklenil. 
Član Upravnega odbora GZS Marjan Eberlinc, ki je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije, je poudaril, da ob visoki, okoli 80-90-odstotni napolnjenosti plinskih skladišč pred sezono 2022/2023, ob povečanem sodelovanju držav članic EU in povečani zmogljivosti povezav v smeri iz zahoda na vzhod, ob dodatni zmogljivosti bodisi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bodisi drugih virov in ob primernem odzivu, kot ga predlaga Bruselj (za 15 odstotkov nižje povpraševanje), v primeru prekinitve ruskih dobav ne bodo potrebne dodatne omejitve pri oskrbi s plinom. 
Članom Upravnega odbora GZS so se na seji pridružili tudi nekateri drugi člani Energetske zbornice Slovenije. Tako je predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS mag. Sebastijan Roudi, sicer direktor ECE,  povedal, da industrija upa na pomoč države, kar pa hkrati pomeni, da podjetja ne zakupujejo energije. Tako je lani ob tem času električno energijo za naslednje leto zakupilo 40 odstotkov večjih odjemalcev, letos pa zgolj 28 odstotkov. Hkrati se srečujejo tudi z izjemno visoko porabo, kljub temu da podjetja trdijo, da tako visokih cen ne bodo prenesla. 
Vanja Lombar, glavna direktorica Geoplina, pa je v pogovoru izpostavila, da kljub delnim redukcijam dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije, ki so posledica vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1, Geoplin svojim odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih dobavnih virov in poti ter posledično omogoča njihovo kontinuirano poslovanje. Kot je povedala, ruski plin v Slovenijo večinoma priteka po drugih poteh in ni neposredno odvisen od plinovoda Severni tok 1 ter znova poudarila, da na podlagi poročil z evropskih trgov zemeljskega plina lahko predvidevamo, da bo Geoplin z današnjega gledišča lahko zagotavljali potrebne količine za nemoteno dobavo zemeljskega plina našim odjemalcem tudi v prihodnje. 
V primeru nadaljnjih motenj v oskrbi zaradi ruskih omejitev pa bodo izpadle količine skušali nadomestiti iz drugih virov.
Na srečanju so opozorili tudi na težave pri transportu, in sicer tako glede razpoložljivih zmogljivosti kot vprašanj naraščanja cen, pri čemer je direktor Slovenskih železnic Dušan Mes povedal, da električna energija predstavlja tretjino cene železniškega prevoza. Podobna opozorila je bilo slišati tudi od predstavnikov drugih gospodarskih dejavnosti in vsi so si bili enotni, da mora vlada ukrepati hitro, agilno in kratkoročno, saj je situacija izjemno resna, hiter prehod na druge energente pa je težko izvedljiv.
Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je v nadaljevanju spregovorila o ukrepih, ki jih gospodarstvo pričakuje in potrebuje za zagotovitev nemotenega delovanja. Pri tem se je najprej navezala na skupna stališča industrijskih združenj in predstavila predloge ukrepov, ki jih je GZS že od vsega začetka komunicirala s pristojnima ministroma ter v okviru posebne delovne skupine. Tako je izpostavila nujnost uveljavitve sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. Poudarila je, da je GZS že pripravila predlog sheme pomoči, ki bi bila v veljavi od 1. februarja do  31. decembra 2022, z njo pa bi naslovili okoli 5.000 podjetij z okvirno pomočjo 30 milijonov. evrov. »Pričakujemo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in pri cenah le-teh«, je poudarila. Dotaknila se je tudi nujnosti čimprejšnjega sprejetja Uredbe za povračilo indirektnih emisij, likvidnostne pomoči prek ugodnih kreditov ter ukrepov za ohranitev delovnih mest (čakanje na delo, skrajšani delovni čas). »Posebej izpostavljam, da morajo biti razpisi za trajnostni prehod (drugi alternativni viri) oblikovani v kombinaciji z interventno zakonodajo za zagotovitev dovoljenj,« je še dodala.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer pa je navzoče pomiril, da vlada ne pozablja na gospodarstvo. Evropa lahko le s koordinacijo reši vse izzive. Pogledi vlade so usmerjeni že v zimo 2023/2024, pri čemer pa v enem mesecu ni moč sprejemati ukrepov, ki jih je denimo nemška vlada pripravljala in sprejemala zadnje pol leta, je še dodal. Po besedah ministra tudi ni realne nevarnosti, da bi zemeljskega plina zmanjkalo. (bj)

Ob koncu seje so bila sprejeta tudi skupna stališča GZS glede prihodnje energetske oskrbe, in sicer:

1.    Nujni so ukrepi za reguliranje cen energentov, zlasti električne energije in plina, tudi za industrijo.
2.    Obstoječe in bodoče sankcije EU morajo biti oblikovane tako, da ne povzročajo škode evropskemu gospodarstvu.
3.    Vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, morajo upoštevati gospodarstvo in znotraj tega industrijo kot enega ključnih stebrov za delovanje države.
4.    Zahtevamo enakopravno obravnavo gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in cenah le-teh.
5.    Potrebna je vzpostavitev interdisciplinarne skupine za gospodarstvo in gospodinjstva.
6.    Pričakujemo aktivnosti politike v smeri zagotavljanja nemotene preskrbe z energenti in tudi v primeru pomanjkanja nasprotujemo ustavljanju industrije, saj bo to imelo hude posledice za celotno družbo.
7.    Stališča industrije je potrebno podpreti s primeri, da bo država bolje razumela dejansko situacijo ter s hitrimi in učinkovitimi ukrepi podprla industrijo.
8.    Predelovalne dejavnosti in podjetja znotraj njih so odvisne druga od druge, zato so v tej luči vse kritične in nobena ne sme biti puščena zadaj ali v primeru pomanjkanja energentov ustavljene.
9.    Za industrijo ni možen hipen prehod na obnovljive vire in nove tehnologije. Potreben je čas, da se zagotovi dovolj teh virov in tehnična oprema, potrebna za njihovo delovanje.
10.    Industrija je vitalnega pomena za delovanje družbe in pri hitri energetski transformaciji potrebuje vsestransko podporo s sredstvi, hitro izdajo okoljskih in podobnih dovoljenj, razpoložljivostjo obnovljivih virov, ustrezno energetsko infrastrukturo, ter s tem, da se podjetij ne ustavlja, saj bi to ogrozilo celotno družbo.

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.