Pogovor z dr. Andrejem Stritarjem, direktorjem Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV).
Kot je znano, je Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) letos odobrila spremembe varnostnega poročila Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kjer so bile tehnične omejitve za obratovanje za 40 let. Zdaj teh omejitev ni več in lahko obratujejo tudi 60 let. Vendar bo treba počakati do leta 2023, ko bodo v NEK opravili desetletni obdobni varnostni pregled. Če bodo vsi pogoji izpolnjeni in če bodo lastniki tako hoteli, bodo lahko obratovali še naprej.
O tem, kako so spremljali in vodili te postopke ter kakšna je praksa po svetu, smo se pogovarjali z direktorjem URSJV, dr. Andrejem Stritarjem, dotaknili pa smo se tudi drugih jedrskih tem. Podrobno je spregovoril o aktivnostih Uprave na področju stres testov ter o izkušnjah, ki jih je pridobil pri štiriinpolletnem vodenju ENSEREG. Stritar v pogovoru tudi zelo resno opozarja na problematiko neizgradnje skladišča nizko- in srednje- radioaktivnih odpadkov, kjer pravi, da je stanje že kritično.
17. julija ste imeli skupni sestanek vodstev URSJV in NEK. O čem je tekla beseda? Čemu so namenjeni ti sestanki? Ste sprejeli tudi kakšne konkretne sklepe?
»To so redni sestanki, ki jih imamo vpeljane kot dobro prakso, da se enkrat na pol leta dobimo, enkrat v Ljubljani, drugič v Krškem in drug drugemu predstavimo odprte stvari, kaj so izzivi in kako jih bomo reševali. Pri pregledu realizacije sklepov zadnjega sestanka, ki je bil decembra 2011, smo ugotovili, da ni bistvenih nerešenih vprašanj. Običajna točka sestanka je bila pregled obratovanja, obratovalnih dogodkov in uporaba obratovalnih izkušenj, ki jih je predstavila NEK. NEK je poročala o izvedbi remonta 2012, URSJV pa o njegovem nadzoru. NEK je predstavila obsežen projekt nadgradnje varnosti, ki je sestavljen iz osmih podprojektov, ki bodo prispevali k izboljšanju jedrske varnosti. Opravljen je bil pregled upravnih postopkov, ki jih vodi URSJV. Pomembna tema je bila kapaciteta skladiščenja nizko- in srednje- radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji, ki je vedno manjša in NEK išče rešitve, da bi zagotovila skladiščenje NSRAO vsaj za nekaj prihodnjih let. Obravnavali smo tudi letalsko ogroženost NEK zaradi bližine in prometa na letališču Cerklje. Kakih konkretnih sklepov pa nismo sprejeli.«
Jih kdaj tudi sprejmete?
»Sklepi so običajno usmerjeni v odpravo komunikacijskih problemov na nižjih nivojih. Načeloma pa mi ne sodelujemo kot enakopravni partnerji v kakem pogodbenem odnosu. Mi smo vendarle upravni organ, ki NEK-u nekaj odreja oz. odloča o njihovih vlogah. Če so dobro pripravljene, jih odobrimo. Na takih sestankih nam NEK pove, katere vloge nam nameravajo dati, kaj mislijo v bodočnosti delati in kaj mi lahko pričakujemo. Za tekoče zadeve, ki že potekajo, pa se menimo, če se kje zatika na nižjih nivojih. Včasih kaj ni jasno ali nimamo dovolj podatkov in jih želimo več. O tem se potem dogovorimo.«
Nam lahko prosim pojasnite, kaj je to misija IRRS?
»Integrated Regulatory Rewiev System. Mednarodna atomska agencija na povabilo države pošlje misijo – IRRS, 15–20 ljudi, ki pridejo v državo in pregledajo, kako dela upravni organ, zadolžen za jedrsko varnost. Pri nas so bili konec septembra in v začetku oktobra lani in so šli skozi vse, kar počnemo. Na koncu napišejo poročilo, v katerem je napisano, kaj dobro delamo in so priporočila, kako se lahko izboljšamo. Pred leti sem bil tudi sam v tej delegaciji v več državah, na Kitajskem, v Abu Dabiju, na Slovaškem …«
Kateri upravni postopki v zvezi z NEK trenutno tečejo na Upravi?
»Zdaj jih ni več veliko, pred remontom pa jih je bilo. Po remontu smo zaključili odobritev sprememb, ki bodo omogočile podaljšanje obratovalne dobe. To je bilo 20. junija 2012 potrjeno. Zdaj je v obravnavi le nekaj manjših. Po remontu se število običajno zmanjša.«
Ali so postopki stres testov končani oziroma, kakšne so nadaljnje aktivnosti vaše Uprave v zvezi s tem?
»NEK in mi imamo izdelan plan akcij za naprej. Pri nas je bilo to narejeno v treh korakih. Eno so bili sami stres testi, ki jih je Evropa specificirala. Poročilo je bilo zaključeno lani in letos tudi pregledano, v Evropski skupnosti so ga potrdili. Z dodatno odločbo smo zahtevali, naj še podrobneje pogledajo vse, kar bi se dalo izboljšati, torej še več, kot je bilo v EU stres testih. Tako so v NEK napisali januarja 2012 akcijski načrt, kjer je predvidenih 10 večjih izboljšav. So precej zapletene in se bodo izvajale do leta 2016. Med drugim bo narejena še ena pomožna komandna soba v posebni stavbi, vgrajene bodo dodatne varnostne črpalke, ki bodo zaščitene tudi proti padcu letal in potresu, izboljšan bo način za nadzor tlaka v zadrževalnem hramu, vgrajeni bodo dodatni sistemi za hlajenje izrabljenega goriva v bazenu itd. Tega je cel spisek in to se bo postopoma izvajalo v naslednjih letih, t. j. v naslednjih treh remontih. Prve izboljšave bodo že leta 2013, potem čez tri leta in še leta 2016.
Tretji projekt, ki še teče, mora biti zaključen do konca leta 2012. Gre za ogroženost okolice v primeru nesreče in predpostavke, ki so temelj za načrtovanje ukrepov. Sedanji ukrepi namreč temeljijo na predpostavkah, ki so stare 40 let in so generične predpostavke iz ZDA iz 70-let. Te morajo analizirati, narediti na novo in izboljšati, da bi bila pripravljenost na izredne dogodke boljša. «
Ali je za vas zgodba o podaljšanju obratovalne dobe končana?
»V tej fazi ja. Odobrili smo spremembe varnostnega poročila NEK. Tam je nekaj poglavij, kjer so bile tehnične omejitve za obratovanje za 40 let. NEK je vpeljal novosti in opravil dodatne analize, s katerimi nam je skušal dokazati, da bo obratovanje varno tudi po letu 2023. Po dobrih dveh letih preučevanja vloge, v kar je bila vključena tudi ekipa mednarodnih strokovnjakov, smo ugotovili, da izpolnjujejo vse, kar se za take stvari zahteva in smo odobrili spremembo varnostnega poročila. Zdaj v varnostnem poročilu ni več omejitve na 40 let, podaljšana je na 60 let. Vendar ta odločba ne pomeni še avtomatskega podaljšanja obratovalne dobe. Treba bo počakati do leta 2023, saj bodo morali do takrat uspešno zaključiti dva obdobna varnostna pregleda, leta 2013 in 2023. Končno odločitev o obratovanju po letu 2023 pa bodo morali sprejeti lastniki elektrarne. Ker sta ob solastnika (GEN-energija in Hrvatska elektroprivreda) v državni lasti, bo za to odločitvijo morala stati tudi politika. Pomembne pa bodo tudi presoje z vseh drugih vidikov kot so okoljski, energetski ali ekonomski.
Vladimir Habjan
Več v septembrski izdaji Našega stika