Energetika

Cene elektrike in plina v EU v drugi polovici leta 2021 krepko navzgor

Državi z najvišjimi cenami električne energije ostajata Danska in Nemčija, Slovenija pa je še vedno pod evropskim povprečjem.

Cene elektrike in plina v EU v drugi polovici leta 2021 krepko navzgor

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, so se cene električne energije v EU v drugi polovici leta 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej precej zvišale, in sicer iz 21,3 evra za 100 kWh na 23,7 evra za 100 kWh. Poskočile so tudi povprečne cene zemeljskega plina, in sicer iz 7 evrov za 100 kWh na 7,8 evra za 100 kWh. V Eurostatu ob tem ugotavljajo, da so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina iz več ekonomskih in tudi geopolitičnih vzrokov v zadnjem obdobju še dodatno močno zvišale, kar ima vpliv tudi na rast drugih cen.
Davki in različne dajatve naj bi sicer v obdobju enega leta ostale skoraj nespremenjene, njihov delež na računih za porabljeno električno energijo v gospodinjstvih pa naj bi v drugi polovici minulega leta v povprečju znašal 36 odstotkov. Še nekoliko nižji odstotek naj bi imele davščine pri zemeljskem plinu, kjer naj bi znašale 30 odstotkov končnega zneska na računih. Sicer pa še naprej računi za porabljeno električno energijo najbolj obremenjujejo družinske proračune na Danskem in v Nemčiji. Tako je povprečno dansko gospodinjstvo z letno porabo med 2.500 in 5.000 kWh moralo v drugi polovici leta za kWh odšteti 0,3448 evra, nemško pa 0,3234 evra. Visoke zneske na položnicah so imeli še v Belgiji (0,2994 evra za kWh) in na Irskem (0,2974 evra), medtem, ko se lahko z najnižjimi zneski na položnicah pohvalijo na Madžarskem (0,1001 evra za kWh), v Bolgariji (0,1091 evra) in na Hrvaškem (0,1313 evra). Povprečna cena v EU v drugi polovici minulega leta je sicer znašala 0,2369 evra za kWh, v Sloveniji pa je po podatkih istega vira znašala 0,1711 evra za kWh.
Na letni ravni so cene električne energije za gospodinjstva niso povečale le v dveh državah članicah EU, in sicer na Slovaškem, kjer so se v primerjavi z letom prej zmanjšale za 5,8 odstotka in na Madžarskem, kjer so bile v drugi polovici leta v primerjavi z letom prej nižje za 0,13 odstotka, pri čemer pa so v obeh državah cene električne energije regulirane. Najvišji skok pa so zabeležili v Estoniji 850,2 odstotka), na Švedskem (49,3 odstotka) in na Cipru  (35,7 odstotka).

Poglejmo še nekaj statističnih podatkov za negospodinjske odjemalce oziroma tiste s porabo med 500 in 2.000 MWh. Najvišje cene so v drugi polovici minulega leta imeli v Grčiji ( 0,2238 za kWh) in na Cipru (0,1946 evra), najnižje pa na Finskem ( 0,0800 evra) in Češkem ( 0,0905 evra). Povprečna cena za negospodinjske odjemalce v EU je v navedenem obdobju znašala 0,1445 evra za kWh, delež dajatev v končni ceni pa je znašal 28,6 odstotka. Drugače pa so najvišji skok cen glede na enako obdobje leta 2020 v drugi polovici lanskega leta zabeležili v Bolgariji (114,4 odstotka) in v Grčiji (111,3 odstotka), v 16 državah pa je bil ta skok pod deset odstotkov. Edina država, kjer so se cene na letni ravni v drugi polovici minulega leta nekoliko znižale je bila Malta, kjer so bile cene nižje za 0,2 odstotka. 

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.