Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se udeležuje svetovnega vrha o podnebnih ukrepih, ki bo danes in jutri uradno odprl konferenco ZN o podnebnih spremembah COP28. Danes bo skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Svetovno trgovinsko organizacijo gostila dogodek na visoki ravni o spodbujanju trgov ogljika, usklajenih s Pariškim sporazumom. Poleg tega bo odprla tudi dogodek za prodorne energetske projekte v okviru partnerstva med EU in programom Catalyst in dogodek o partnerstvu za pravičen energetski prehod z Vietnamom. Jutri bo skupaj s predsedstvom COP28 predstavila svetovno zavezo o OVE in energijski učinkovitosti, katere cilj je do leta 2030 potrojiti nameščeno zmogljivost proizvodnje iz OVE in podvojiti ukrepe za energijsko učinkovitost. Med drugim bo imela govor na vrhu o škodljivih onesnaževalih, se udeležila dogodka ob začetku izvajanja pobude o pospeševanju opuščanja premoga, sodelovala na okrogli mizi o pregledu svetovnega stanja v zvezi z načini izvajanja, na plenarnem zasedanju pa bo skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom podala uradno izjavo EU.
Komisar za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra bo od 6. decembra vodil pogajalsko skupino EU v uradnem postopku odločanja na konferenci COP28. Ta bo zaznamovala vrhunec prvega pregleda svetovnega stanja v okviru Pariškega sporazuma, pri čemer bodo lahko vse strani preučile doseženi napredek in potrebne ukrepe za izboljšanje naše poti k varnejšemu podnebju ter podprle cilje Pariškega sporazuma. EU bo vse partnerice spodbujala, naj se dogovorijo o svetovnih energetskih ciljih, katerih namen je pospešiti postopno opuščanje fosilnih goriv z nezmanjšanimi emisijami, kot del vse večjih svetovnih ambicij za blažitev podnebnih sprememb. Pogajalski cilji EU vključujejo: potrojitev svetovnih zmogljivosti energije iz OVE in podvojitev stopnje izboljšanja energijske učinkovitosti do leta 2030, doseganje dogovora o postopnem opuščanju fosilnih goriv z nezmanjšanimi emisijami. Poleg tega sta cilja še zagotoviti, da bo poraba fosilnih goriv dosegla najvišjo raven pred letom 2030, ter postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva, ki ne odpravljajo energijske revščine in ne omogočajo pravičnega prehoda.
Pri pregledu svetovnega stanja je bistveno jasno izraziti pričakovanje, da partnerice nemudoma začnejo pripravljati cilje za obdobje po letu 2030 (z nacionalno določenimi prispevki), ki bodo pomenili zmanjšanje vseh toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu ter bodo v skladu s preprečevanjem dviga temperature za 1,5 °C in ciljem podnebno nevtralnega svetovnega gospodarstva do sredine stoletja. Pogajalska skupina EU si bo prizadevala za izvajanje obstoječih zavez, da bi z ambicioznih besed prešli na konkretna dejanja, med drugim z doseganjem napredka pri izvajanju delovnega programa za blažitev podnebnih sprememb, da bi se v tem ključnem desetletju nujno povečale ambicije glede blažitve podnebnih sprememb in pospešilo izvajanje blažitev.
V zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe se je EU zavezala, da bo dosegla jasen napredek pri uresničevanju svetovnega cilja glede prilagajanja. V skladu s Kunminško-montrealskim svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost, ki je bil podpisan lani, imajo sonaravne rešitve ključno vlogo pri omogočanju prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Poleg tega bo EU še naprej iskala učinkovite rešitve za izpolnjevanje različnih potreb ranljivih držav po svetu, ki se soočajo z izgubami in škodo, nastalimi zaradi podnebnih sprememb. EU se bo opirala na uspeh nedavnega sporazuma o skladu za kritje izgube in škode. Odločena je, da bo sklad začel delovati s širokim naborom donatorjev, pripravljena pa bo prevzeti vodilno vlogo pri njegovem financiranju, zlasti v okviru ambicioznih ciljev konference COP28, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb.
EU bo sodelovala z razvitimi državami, da bi povečali njihove prispevke k podnebnemu financiranju in dosegli letni cilj v višini sto milijard ameriških dolarjev. EU je leta 2022 prispevala rekordnih 28,5 milijarde evrov javnih sredstev za podnebno financiranje (približno 30 milijard ameriških dolarjev. Predhodni podatki OECD kažejo, da je bil svetovni cilj sto milijard ameriških dolarjev v letu 2022 dosežen, vendar bodo morale razvite države še naprej povečevati svoje prispevke, ki bodo pripomogli k zagotavljanju doseganja svetovne podnebne nevtralnosti v začetku druge polovice tega stoletja.
Evropska komisija bo v paviljonu EU v Dubaju gostila skoraj sto spremljevalnih dogodkov. Na teh dogodkih bo obravnavan širok nabor vprašanj, povezanih s podnebjem, kot so zaščita biotske raznovrstnosti in obnova narave, energetska varnost in zeleni prehod, čisti promet, trgi ogljika, trajnostno financiranje, zanesljiva preskrba s hrano in vodo ter raziskave in inovacije.