Objekt črpalne hidroelektrarne Golica, je bil zasnovan leta 1988 kot akumulacijska hidroelektrarna (prva faza izgradnje), z manjšo črpalno enoto Hollgraben, približno sto metrov pod koto zajezitve Sobota. Črpalna elektrarna je postala v drugi fazi izgradnje, ki je bila zaključena v letu 2010. Črpalna elektrarna izrablja del porečja reke Bistrice, katere največji in najvišji izvir sega na območje Avstrije, ki se v svoji naravni strugi izliva v reko Dravo v kraju Muta v Sloveniji. Zaradi posega v porečje reke Bistrice (zajezitev Sobota oziroma Koralpe) in reke Drave na območju Slovenije, je bil sklenjen meddržavni sporazum med Republiko Avstrijo in SFRJ o skupnem projektu v razmerju podjetje Kelag – Republika Avstrija 80 odstotkov / podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) – Republika Slovenija 20 odstotkov. Današnji deležnik Avstrije je podjetje Kelag, upravičeni delež Slovenije pa je pripadal slovenskemu sistemskemu operaterju ELES. Podjetje Kelag tudi v celoti upravlja s črpalno elektrarno (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.), družba ELES pa je bila na podlagi virtualnega obračunskega modela sorazmerno udeležena pri deležu proizvedene električne energije in stroških (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.).
Konec februarja so bili izpolnjeni vsi pogoji, da so Dravske elektrarne Maribor od Elesa prevzele pravice in obveznosti predmetnega pravnega razmerja, s čimer se je pravica do uporabe 20-odstotnega deleža v črpalni hidroelektrarni Golica proizvedene električne energije v celoti odplačno prenesla na družbo Dravske elektrarne Maribor, kamor skladno z njihovo dejavnostjo tudi sodi.