Delež OVE narašča počasneje kot bi želeli

Po podatkih centra za podpore, ki deluje v okviru Borzena, je bilo konec junija v podporno shemo vključenih 3864 proizvodnih enot s skupno nazivno močjo 414 MW, kar je glede na podatke iz poročila o stanju na področju energetike v letu 2018 le za pet naprav oziroma dva MW več kot konec minulega leta. 
Kot so zapisali v Agenciji za energijo, se skupna nazivna moč proizvodnih naprav vključenih v podporno shemo ni bistveno spremenila že od leta 2016 in je tako konec minulega leta znašala 412 MW, pri čemer so z 257,4 MW instalirane moči oziroma 62–odstotnim deležem prevladovale sončne elektrarne, na drugem mestu pa so bile z 19-odstotnim deležem oziroma 79 MW soproizvodne naprave na fosilna goriva.
V okviru podporne sheme OVE in SPTE je bilo lani skupaj proizvedenih 937.897 MWh električne energije, od tega 320.473 MWh v soproizvodnih enotah na fosilna goriva, preostanek pa iz drugih obnovljivih virov. Glede na leto 2010, ko smo začeli podporno shemo izvajati, se je proizvodnja sicer več kot podvojila, se je pa rast proizvodnje v letu 2016 oziroma po spremembi pravil za vključitev v podporno shemo bistveno upočasnila in ne dosega želenih ciljev.
V letu 2018 je bilo v okviru podporne sheme proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnih enot z visokim izkoristkom izplačanih 135,12 milijona evrov, od uveljavitve podporne sheme leta 2010 pa do konec minulega leta pa že okrog milijardo evrov za skupaj 7.148.174 MWh proizvedene električne energije. Dobrih 46 odstotkov vseh izplačanih podpor oziroma 62,8 milijona evrov, je bilo lani namenjeno podpori proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah.
Podoben trend je zaznati tudi letos, pri čemer je bilo v prvih šestih letošnjih mesecih v napravah vključenih v podporno shemo proizvedeno 508,2 GWh, izplačanih pa za 65,6 milijona evrov podpor. V prvih šestih letošnjih mesecih je bilo največ električne energije proizvedene v soproizvodnih enotah na fosilna goriva (izplačanih 16,3 milijona evrov podpor), sledijo sončne elektrarne s proizvodnjo v višini 133,8 GWh (31,9 milijona podpor), elektrarne na biomaso (71,2 GWh in 9,3 milijona evrov podpor), male hidroelektrarne (55,2 GWh in 2,3 milijona evrov izplačil), bioplinske elektrarne (43,4 GWh in 5 milijonov evrov izplačil), vetrne elektrarne ( 3,1 GWh in 0,2 milijona evrov izplačil) ter druge naprave ( 2,6 GWh in 0,6 milijona evrov izplačil).
Glede na strukturo izplačil tako tudi v prvem letošnjem polletju prevladujejo sončne elektrarne z 49-odstotnim deležem, sledijo soproizvodne naprave na fosilna goriva s 25-odstotnim deležem, elektrarne na biomaso s 14 odstotki, bioplinske elektrarne z 8 odstotki in hidroelektrarne z 4 -odstotnim deležem skupaj izplačanih podpor.