Po podatkih Eurostata, je delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije na ravni EU leta 2022 dosegel 23 odstotkov, kar je bilo za 1,1 odstotka več v primerjavi z letom 2021. Glede na to, da je revidirana evropska direktiva o obnovljivi energiji cilj glede deleža OVE do leta 2030 zvišala iz 32 na 42,5 odstotka z željo, da bi ta dosegel celo 45 odstotkov, večino držav EU čaka še zelo veliko dela. Zastavljene cilje za zdaj krepko presegajo le skandinavske države, pri čemer je na prvem mestu glede deleža obnovljivih virov energije Švedska s 66 odstotki, ki električno energijo proizvaja predvsem s pomočjo hidroenergije, energije vetra ter biogoriv. Sledi ji Finska z 47,9-odstotnim deležem OVE in uporabo enakih proizvodnih virov, na tretje mesto pa se je z 43,3-odstotnim deležem uvrstila Latvija, kjer večino električne energije pridobijo s pomočjo hidroelektrarn. Med peterico najuspešnejših držav pri povečevanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije sta se uvrstili še Danska z 41,6-odstotnim deležem in Estonija z 38,5-odstotnim deležem. Slednji se pri proizvodnji obnovljive energije zanašata predvsem na veter in biomaso. Najmanjše deleže obnovljivih virov pa so v letu 2022 zabeležili na Irskem (13,1-odstotni delež), na Malti (13,4-odstoten delež), v Belgiji (13,8-odstoten delež) in Luksemburgu (14,4-odstoten delež). Slovenija je na tej lestvici z nekaj manj kot 23-odstotnim deležem na ravni evropskega povprečja, pri čemer pa še vedno precej zaostajamo za nacionalnimi cilji in smo bili prisiljeni manjkajočo energijo statistično dokupiti, in sicer tokrat na Hrvaškem. Za manjkajočih 1190 GWh električne energije iz obnovljivih virov v letu 2022 bomo tako morali odšteti skoraj 11 milijonov evrov.